Sonce koristi industriji, kaj pa nam?

Sonce zagotavlja kozmetičnim podjetjem izredno dober posel in čedalje glasnejša svarila pred negativnimi posledicami pretiranega sončenja so vselej tudi voda na njihov mlin. Poudarjanje nujnosti zaščite pred soncem je spodbudilo prodajo sončnih krem z zaščito pred vplivi UV-žarkov, opozorila, kako nezdravo je zadrževanje na soncu v najbolj vročih delih dneva, pa spodbujajo prodajo samoporjavitvenih krem. Kozmetična industrija je v vsakem primeru našla svojo pot do potrošnikov.

Desetmilijardni trg zaščitnih krem

Svetovni trg izdelkov za zaščito pred soncem, kamor sodijo sončne kreme, proizvodi za uporabo po sončenju in kreme za samoporjavitev, je vreden nekaj manj kot deset milijard dolarjev in predstavlja okoli dva odstotka celotnega trga kozmetičnih izdelkov in izdelkov za nego telesa, vrednega približno 500 milijard dolarjev.

V Sloveniji je rak kože najpogostejša vrsta raka, tako pri ženskah kot pri moških. Število obolelih se je začelo drastično povečevati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Različne agencije in svetovalne družbe, ki se ukvarjajo z analizo trgov, mu napovedujejo rast, in sicer naj bi leta 2020 vrednost trga izdelkov za zaščito pred soncem presegla 11 milijard dolarjev. Rast bosta po napovedih svetovnih analitikov spodbujali predvsem rastoče zavedanje pred posledicami pretiranega izpostavljanja UV-žarkom ter lansiranje novih proizvodov. Toda, ali nas kreme za sončenje varujejo pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov, ki so po podatkih Mednarodne agencije za raziskave IARC uvrščeni v prvo skupino kancerogenov skupaj s tobačnim dimom in radioaktivnim sevanjem? Kako sončni žarki sprožijo nastanek raka, je deloma pojasnjeno. »Poznamo, recimo, mutacije, ki so značilne za poškodbe DNK, povzročene z UV, in jih imenujemo tudi UV-podpis, ni pa še v celoti pojasnjena povezava med izpostavljenostjo oziroma količino UV-žarkov in tveganjem za raka. Na to namreč vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so tip kože, dedna obremenitev, geografska lega bivališča itd. Največje tveganje za nastanek kožnega raka predstavlja intenzivna izpostavljenost vsaj nekajkrat na leto, še posebno tvegano pa je, če smo sončnim žarkom izpostavljeni v otroštvu,« pojasnjuje dr. Barbara Perić iz Onkološkega inštituta (OI) v Ljubljani.

ni podpisa

Rak kože najpogostejši rak v Sloveniji

Vsako pretirano izpostavljanje sončnim žarkom ima po besedah naših sogovornic škodljive posledice za človekovo kožo. Zdrave zagorelosti ni, saj vsaka porjavelost nastane kot obrambna reakcija kože zaradi poškodbe z UV-žarki.

Leta 2020 naj bi vrednost trga izdelkov za zaščito pred soncem presegla 11 milijard dolarjev.

Nacionalni inštitut za varovanje zdravja tako že dlje časa opozarja, da je pomembno, da se zavedamo, da smo soncu izpostavljeni tudi pri vsakodnevnih aktivnostih na prostem, in ne le na počitnicah. Posledice pretirane izpostavljenosti soncu so namreč grozovite. V zadnjih letih zboli za različnimi vrstami raka več kot 12.000 Slovencev na leto, okoli 6500 moških in okoli 6000 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5700, približno 3200 moških in 2500 žensk; med nami živi že več kot 81.000 ljudi, ki so kdaj zboleli zaradi katere od rakavih bolezni. V Sloveniji je rak kože najpogostejša vrsta raka, tako pri ženskah kot pri moških. Pogosteje se je začel pojavljati, kot je razvidno z grafa, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes ga ima že skoraj 3000 ljudi, po neuradnih podatkih je imelo leta 2016 nemelanomskega kožnega raka 2854 ljudi, meligni melanon kože pa še dodatnih 610 ljudi. Maligni melanom predstavlja približno pet odstotkov vseh kožnih rakov in je kriv za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka. Leta 2014 (novejši uradni podatki še niso na voljo) je zaradi raka kože umrlo skupaj 134 ljudi.

ni podpisa

Od kod takšen porast raka v 90. letih

Zakaj se je rak kože začel pogosteje pojavljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po besedah dr. Peričeve z OI lahko pojasnimo s prehodom iz kmetijskega gospodarstva v industrijsko. Delavski razred je vedno pogosteje želel preživljati prosti čas na prostem, če le mogoče, ob morju. V socializmu so se v državah nekdanje Jugoslavije gradile počitniške hiške, ki so delavcem omogočale počitnikovanje v vročih poletnih dneh. Poleg tega je od časa Coco Chanel, nadaljuje sogovornica, postala zagorela koža statusni simbol: znak svobodomiselnosti, finančne blaginje in dobrega zdravja. »Če vemo, da se kancerogeni učinek pokaže od 20 do 30 let kasneje, lahko s časom pojava močnega delavskega razreda in modnih trendov, ki so dovolili več razgaljene kože, nekako pojasnimo drastično povečanje kožnega raka od devetdesetih let dalje v Sloveniji.«

Meja med zaščito pred soncem in drugimi funkcijami kozmetičnih izdelkov postaja vedno bolj zabrisana, njihova vrednost za potrošnike pa praviloma večja.

Prav nemelanomski kožni rak (graf – druge maligne neoplazme kože) nastane zaradi dolgotrajnega oziroma ponavljajočega se izpostavljanja soncu skozi vse življenje. »Tveganje za nastanek melanoma je večje pri ljudeh, ki so se intenzivno izpostavljali soncu ali so imeli sončne opekline z mehurji v otroštvu, so svetlooki, svetlolasi in svetlopolti, imajo večje število znamenj, sorodnika z melanomom v ožji družini, in pri ljudeh, ki so obiskovali solarij,« pojasnjujeta dr. Nataša Grebenšek, in dr. Helena Rupnik, specialistki dermatovenerologije iz Arsderme.

ni podpisa

Prepoved solarija za mlajše od 18 let

Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (Nijz) tako že leta odsvetuje uporabo solarija mlajšim od 18 let. Prepoved njegove uporabe v nezdravstvene namene za mlajše od 18 let so zaradi škodljivih vplivov na zdravje v preventivne namene v zakonodaji sprejele že mnoge države v EU in ZDA, tudi v Braziliji in Avstraliji je uporaba solarija zaradi pridobivanja zagorele polti prepovedana.

Kreme povečujejo tveganje za raka

Dermatologi, onkologi in strokovnjaki z različnih inštitutov pravijo, da so najboljša zaščita pred soncem primerna oblačila. Kreme pa le, če jih nanašamo pravilno, ob kopanju vsaki dve uri, in če imajo faktor višji od 30. Zdravstvene organizacije opozarjajo, da se je treba soncu izogibati med 10. in 17. uro, če se v senco ne moremo umakniti, pa se pred soncem zaščitimo z gosto tkanimi oblačili. Po priporočilih Nijza naj bi pripravke za zaščito pred soncem uporabili le kot dodatno zaščito na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine, in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Za rezultat morajo imeti zaščito pred UVA- in UVB-žarki s sončnim zaščitnim faktorjem 30 ali več. Na vsako okončino, na sprednjo in zadnjo stran trupa ter na glavo naj bi si nanesli po eno čajno žličko zaščite vsaki dve uri: po kopanju, potenju, brisanju z brisačo ... Prav to so priporočila, ki po mnenju tržnih analitikov poganjajo povpraševanje po proizvodih, pa naj bodo to kreme, losjoni ali razpršila. A kljub temu je uporaba sončnih krem še vedno na razmeroma nizki ravni, uporablja jih le polovica ljudi, tako moških kot žensk. Še več, dr. Perićeva z OI poudarja, da strokovni javnosti ni znana raziskava, ki bi potrjevala, da smo ljudje danes manj izpostavljeni sončnim žarkom in se pred njimi bolje zaščitimo, kar bi glede na podatke o rasti trga sončnih krem, ki jo poganja prav večja ozaveščenost o škodljivih posledicah, lahko sklepali. »Večina tujih raziskav je namreč pokazala, da se zaščitimo slabo, zaščitne kreme nepravilno uporabljamo, pri vsem tem pa celo povečujemo tveganje za raka kože, saj smo na soncu dlje časa z lažnim občutkom varnosti.«

ni podpisa

ZDA in Evropa predstavljajo 60 odstotkov trga

Najpomembnejša trga za proizvode, namenjene zaščiti pred soncem, sta Evropa in ZDA, ki predstavljata skupaj okoli 60 odstotkov svetovnega trga. Rast povpraševanja po tovrstnih proizvodih naj bi medtem spodbujala predvsem razvijajoča se gospodarstva azijsko-pacifiške regije, Južne Amerike in vzhodne Evrope. Industrija stavi predvsem na Južno Ameriko, ki ji analitiki do leta 2020 napovedujejo več kot desetodstotno rast trga proizvodov, vezanih na zaščito pred soncem.

Organske sestavine, multifunkcijski proizvodi

Rast trga spodbujajo tudi vedno novi proizvodi, ki vključujejo po eni strani v skladu z zahtevami potrošnikov bolj naravne in organske sestavine, po drugi pa so odgovor na nove ugotovitve, do katerih se dokopljejo znanstveniki, na primer o različnih vplivih na kožo. Zahteve potrošnikov so tako hkrati vse večje. Ti danes pričakujejo, da imajo kreme za sončenje še druge funkcije, na primer zagotavljanje večje prožnosti kože oziroma zmanjšanje posledic staranja, od krem, ki so namenjene predvsem tem težavam, pa, da vsebujejo še zaščito pred UV-žarki. Meja med zaščito pred soncem in drugimi funkcijami kozmetičnih izdelkov postaja tako vedno bolj zabrisana, njihova vrednost za potrošnike pa praviloma večja. Tudi v tem primeru pa pričakovanja glede odzivov trgov niso enaka. Tako naj bi multifunkcionalnost proizvodov na primer spodbujala oziroma zagotavljala predvsem rast na trgih Severne Amerike, medtem ko naj bi na evropskem trgu, recimo, industriji uspeh zagotovile zlasti samoporjavitvene kreme.

Industrija stavi tudi na segmentacijo proizvodov, ponudbo posebej za moške in posebej za ženske, za različne starosti in tudi etničnost. Nabor večajo tudi glede na priložnost: za smučanje, za športe na plaži, in glede na različne oblike in načine uporabe proizvodov.

ni podpisa

Pomanjkanje vitamina D?

Sočasno s svarjenjem pred negativnimi posledicami pretiranega sončenja se pojavljajo že nasprotna opozorila, saj naj bi na primer ponekod že opažali pomanjkanje vitamina D, ki nastaja v telesu s pomočjo sonca. Povezavo med pomanjkanjem vitamina D in pojavom multiple skleroze so na primer zaznali v ekipi raziskovalcev s Harvarda, kjer so med drugim ugotovili, da je ta bolezen veliko bolj razširjena v državah, ki so bolj oddaljene od ekvatorja. Vitamin D sicer v telesu vzdržuje koncentraciji kalcija in fosforja, kar podpira delovanje celičnih procesov, živčno-mišične funkcije ter okostenitve kostnih tkiv. V zadnjem času se krepijo dokazi, da ima vitamin D lahko še druge pomembne funkcije, na primer pri regulaciji imunskega sistema in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni.

Ni res, da vitamina D primanjkuje vsej populaciji in da le s prehranskimi dodatki lahko vzdržujemo njegovo edino primerno vsebnost v organizmu.

Kot pravi Urška Blaznik iz Centra za zdravstveno ekologijo, nekatere študije kažejo, da prebivalci srednje Evrope sicer nimajo znakov podhranjenosti, vendar ne dosegajo optimalnih vsebnosti vitamina D v krvi, kar pomeni, da niso izkoriščeni vsi preventivni potenciali zadostne preskrbe. V Nemčiji menda kar 60 odstotkov populacije nima v telesu optimalnih količin tega vitamina. Za optimalno velja vrednost nad 50 nanomolov na liter. Za zmanjšano količino vitamina D v populaciji je po mnenju dermatologov krivo prav pretirano skrivanje pred soncem. Blaznikova opozarja tudi na zavajajoče trditve nekaterih proizvajalcev prehranskih dopolnil z vitaminom D, ki trdijo, da tega primanjkuje vsej populaciji in da le s prehranskimi dodatki lahko vzdržujemo njegovo edino primerno vsebnost v organizmu. V resnici se s prehranskimi dodatki in hrano – jajca, mastne ribe in mlečni izdelki – v telo vnese neprimerljivo manj vitamina D, kot ga naše telo tvori samo s pomočjo sonca. Dr. Nataša Grebenšek in dr. Helena Rupnik, specialistki dermatovenerologije iz Arsderme, pravita, da se premajhna izpostavljenost sončnim žarkom kaže v pomanjkanju vitamina D, toda za njegovo tvorbo zadostuje že izpostavljanje soncu do pol ure na dan, pri čemer se ne spiramo z vodo, vse drugo je škodljivo. Kar pa zadeva industrijo, pravi dr. Perićeva, to poganja naša želja po zagorelosti.

Kaj poganja trg proizvodov za zaščito pred soncem

• glasna svarila pred negativnimi posledicami izpostavljanja soncu oziroma UV-žarkom
• rast razpoložljivega dohodka in rast ponudbe na trgih v razvoju
• vse večja popularnost proizvodov z naravnejšimi in organskimi sestavinami
• rastoče povpraševanje po proizvodih, namenjenih preprečevanju staranja kože, ki vključujejo zaščito pred soncem
• novi inovativnejši proizvodi; proizvodi v oblikah, ki so do uporabnika prijaznejše in lažje za uporabo