So v resnici današnja 60. leta včerajšnja 40.?

To je bilo še v času, ko so ženske v Sloveniji prvega otroka rojevale pri povprečno 26 letih (danes ga pri malo več kot 29, vsak peti otrok pa se rodi materi, stari vsaj 35 let), pričakovana življenjska doba takrat rojenih je bila 74 let (zdaj 80,5), ženske so se upokojevale pri dobrih 55 letih, moški pa pri malo več kot 58. Od takrat je minilo dvajset let.

Ob teh podatkih in še številnih drugih podobnih družbenih trendih se kar samo od sebe postavlja vprašanje: kako daleč je človek v zadnjih desetletjih pomaknil mejo starosti? Še na začetku 19. stoletja ljudje ponavadi niso dočakali 50. leta, lani so se ženske v Sloveniji povprečno upokojevale pri 59 letih in moški pri dobrih 61 letih – in so bili med najmlajšimi upokojenci v EU. In zdi se, da večina v tretje življenjsko obdobje vstopi čila, polna načrtov za dejavnosti po upokojitvi ... Preprosto mladostna. Preverjali smo, ali ljudje na prehodu v šestdeseta leta danes živijo tako, kot so naši dedje in pradedje, ko so dopolnili 40 let. Neposrednega odgovora na to nismo dobili, sogovorniki, ne glede na področje njihovega delovanja, pa so si edini: daljšanje življenjske dobe je dejstvo, vsak posameznik in družba morajo narediti vse, da bodo ta dodatna leta fizično in psihično kakovostna.

Vsaka generacija je poglavje zase

»Pomembno se mi zdi, da se ne primerjamo s predhodnimi generacijami. Generacija, ki se zdaj upokojuje, je razmeroma zdrava, a marsikdo ima doma odrasle otroke, ki jih mora vzdrževati. Včasih so bili ljudje utrujeni od fizičnega dela, danes pa so bolj od psihičnih pritiskov na delovnem mestu in medosebnih stikov,« pravi Eva Boštjančič, doktorica znanosti in docentka za psihologijo dela in organizacije na ljubljanski filozofski fakulteti. »Marsikdo ima vsega dovolj, ko pride domov. Zlekne se na kavč in tako samo podaljšuje slabo fizično počutje, ki ga prinese iz službe zaradi dolgotrajnega sedenja. Telo pa nam daje oporo tudi za dobro psihično delovanje. Zato je zelo pomembno, da o našem telesu ne začnemo razmišljati, ko gremo v pokoj, ampak zanj skrbimo že prej. To pomeni, da se sproti sproščamo, da poskušamo stres, ki se v nas akumulira, spraviti iz sebe – ali s tekom, delom na vrtu, z druženjem, branjem … kakor komu ustreza,« svetuje Boštjančičeva.

Alzheimerjeva demenca glavna skrb

Izjava Hiroshija Nakajime se zaradi neverjetnega napredka medicine, ki omogoča podaljševanje življenjske dobe, hkrati pa se podaljšuje tudi čas pred smrtjo, ko človek zaradi zdravstvenih omejitev ne more živeti tako kakovostno, kot bi si želel, zdi še kako pomembna. Kot pravi prof. dr. Zvezdan Pirtošek, specialist nevrolog, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, človek zdaj živi 30.000 dni, od tega povprečno zadnjih 5000 dni ni kakovostnih.

Ena največjih tegob, če ne največja, s katerimi generacije v preteklosti niso bile tako zelo obremenjene, ker so živele manj časa, je alzheimerjeva demenca. Po nekaterih podatkih okoli 60. leta starosti za njo zbolita do dva odstotka ljudi, vsakih pet let se nato stopnja podvoji. Pri 65 letih je tako bolnih pet odstotkov, po 80. letu pa že vsak tretji. Globalno z demenco zdaj živi skoraj 50 milijonov ljudi, večina od njih se ne zdravi. Vsakih dvajset let se bo številka podvojila, stroški zaradi nje bodo v prihodnjih treh letih na globalni ravni menda dosegli vrtoglavih tisoč milijard dolarjev na leto, navajajo tuji viri.

»Gre za grozečo epidemijo, ki bo obremenila ne le psihologijo naroda, ampak tudi njegovo ekonomijo,« pravi Pirtošek. Naštel je sedem strategij za čim daljše kakovostno življenje (v okvirčku), ki jim prikimava tudi psihologinja Eva Boštjančič.

Pri fizično 60. letih mentalno 40 ali 80?

Številni mladi, ki se iz dneva v dan borijo za preživetje kot prekarci, so na delovnih mestih preobremenjeni, a vztrajajo, ker jih skrbi, da bi sicer pristali v skupini sovrstnikov, ki neuspešno iščejo delo. Kako naj se znebijo stresa, najdejo voljo za gibanje, miselno telovadbo ter druženje in kako naj bodo optimistični? Imajo sploh kakšno možnost, da bodo čez desetletja, ko se bodo upokojili, fizično in psihično vitalni, željni pridobivanja novih znanj, potovati? Bodo ob fizični starosti 60 let mentalno stari 40 ali pa 70, celo 80 let? Za mlade je največji stres to, da imajo občutek nemoči, da ne morejo vplivati na razmere, v katerih so se znašli. Družba, ki ustvarja takšne pogoje, povzroča veliko škodo svojim lastnim ljudem, povzema izsledke neke finske raziskave Pirtošek. Vprašati se mora, ali ji je najvišja vrednota več denarja ali zadovoljen državljan z visoko kakovostjo življenja. »Ti ljudje bodo izčrpani, ker bodo večino delovnega obdobja živeli v stresu, zaradi tega bodo bolj izpostavljeni tveganju kroničnih bolezni, manj bodo produktivni in manj zadovoljni. Če ustvarjamo take pogoje, z levo roko rušimo, ker gradimo z desno,« opozarja Pirtošek na bumerang.

Kaj storiti?

Boštjančičeva svetuje skrb zase – tako psihično kot fizično. In tudi preklop iz kratkoročne perspektive, ki ji sledijo zdaj, na srednjeročno. »Načrtujete svoje aktivnost za pet ali deset let vnaprej, in to tudi svojo finančno perspektivo. Ker če boste imeli občutek psihološke in finančne varnosti, vam bo to omogočilo manj stresa in lažje spopadanje z vsakodnevnimi situacijami,« predlaga psihologinja Eva Boštjančič in ponovno poudari, kako pomembno je, da stres sproti spravljamo iz sebe. Dodaja še, da k ohranjanju vitalnosti pripomore tudi socialna mreža. »Iskati nova znanstva, ko gremo v pokoj, je prepozno,« pravi Boštjančičeva.

Je luč na koncu predora

O stresu na delovnem mestu govori tudi dr. Peter Metlikovič, ki se ukvarja s svetovanjem v podjetjih. V razmerah, ko so spremembe edina stalnica, so kadri zelo pomemben kapital in dobra podjetja se tega zavedajo, pravi. »Neredko srečamo zaposlene, ki so pod vse večjim pritiskom, delajo predolge ure, se morajo uklanjati nasilnim šefom, cilji so nedosegljivi. Močno si prizadevajo, vendar ni bolje, kvečjemu vsako leto slabše.

Kronični stres se lahko pretopi v resne zdravstvene težave, vključno z anksioznostmi, depresijo, alkoholom ali pa pride na plan v obliki zakonskih brodolomov ter težav z razvojem otrok,« povzema izkušnje sogovornik in nalije čistega vina: »Če je nekdo preobremenjen v službi, pod prevelikim stresom in tvega zdravstveno in čustveno škodo, ima dve možnosti. Prva, naučiti se živeti v danih razmerah; stres je končno osebni odgovor na zunanje dražljaje in ga ne definira okolica. Druga, vplivati na organizacijo ali iti k drugemu delodajalcu. To je podobno kot v zakonih s pijačo ali nasiljem: če se stvari ne da hitro umiriti, je človek dolžan takšno zvezo zapustiti.« Strinja se, da je stresa na delovnem mestu več kot v prejšnjih generacijah, imamo veliko resnih problemov, a po drugi strani imamo več možnosti za poklicni in osebni razvoj. »Veliko ljudi, menim, da celo večina, bo ob doseženem pokoju bolj zdrava in zadovoljna kot prejšnje generacije,« zaključuje Metlikovič.

Strategije za dolgo življenje

• Gibanje

Z njim spodbudimo tiste procese, ki možgansko celico zaščitijo, jo čistijo odpadnih snovi, ji omogočijo, da bolj diha in s tem tudi dalj časa živi. Pri tem nam lahko pomaga sodobna tehnologija kot je na primer pametna ura, ki nas opozarja, da smo danes naredili šele 7000 korakov in da jih moramo še 3000.

• Intelektualna aktivnost

Učenje tujega jezika lahko zamakne razvoj demence do pet let, pri tistih, ki obvladajo več jezikov, se ta doba še zamakne. Ampak koristi katera koli intelektualna aktivnost,

• Zmanjšanje telesne teže

S tem so povezani enaki faktorji tveganja kot za kardiovaskularne bolezni (na primer povečan krvni tlak). »Kar je dobro za žile, je tudi za možgane,« pravi Pirtošek.

• Socialna nota

Pomembno je, da se nekomu lahko zaupamo, da smo z nekom povezani in se čutimo del nečesa. To je lahko skupina v domu, pevska skupina, tudi kuža.

• Duhovno življenje

V naravi, v sprostitvenih tehnikah, kot je joga, v znanju, modrosti človeka in razumevanju njegove usode. Da smo v težkih časih sposobni oddaljenega pogleda, sub speciae aeternitatis, kot je dejal Spinoza.

• Način prehranjevanja

Eksperiment na miškah je pokazal, da zmanjšanje vnosa kalorij za tretjino podaljša življenjsko dobo za 30–50 odstotkov. Pri človeku rezultati niso tako dramatični, vseeno »mediteranska dieta izpolnjuje veliko pogojev, ki pomagajo ohranjati možgansko celico in človekovo telo čim dlje časa zdravo,« je povzel Pirtošek.

• Zmanjšanje kroničnega stresa

Stres, ki obstaja dlje časa, začne fizično uničevati celice v možganih, kjer so sedeži spominov. Zato ga je treba prepoznati, in če je mogoče, se mu je treba izogniti, Nekomu ustreza boj, drugemu umik; nekomu sprehodi, drugemu druženje, tretjemu relaksacijske tehnike.