Slovenski turizem cveti kot še nikoli, a poznati je treba tudi drugo plat

Ob do zdaj najboljši turistični poletni sezoni in dejstvu, da je rezervacija za božično-novoletne počitnice v slovenskih smučarskih središčih že od začetka šole misija nemogoče, se samoumevno postavlja vprašanje, kaj se dogaja s turizmom in zakaj tak razcvet.
Fotografija: Igor Modic
Odpri galerijo
Igor Modic

K turističnemu razcvetu pri nas in v našem okolišu prav gotovo pripomorejo varnostne razmere v svetu, saj se turisti zgrinjajo na destinacije, ki so varnejše in opuščajo tiste z večjim rizikom terorističnih napadov.

Ker je žena novega ameriškega predsednika, Slovenka, se veliko govori tudi o večjem obisku ameriških turistov pri nas, vprašanje pa je, ali je to res. Koliko Američanov nas obišče zaradi Slovenije kot destinacije, ki so jo videli v redkih oglasih v Ameriki? Tomaž Martinek, direktor podjetja Naj Tura, d. o. o., ki se že več let poklicno ukvarja z organiziranjem potovanj za tujce, pravi, da zelo malo.

Najprej se je treba vprašati, koliko Američanov nas obišče za dlje časa in za koliko ameriških turistov smo le enodnevna ali poldnevna izletna destinacija na njihovih potovanjih s potniškimi ladjami, ki imajo postanek tudi v koprskem pristanišču.

Igor Modic
Igor Modic

Martinek pravi, da se Američani še vedno raje izognejo Sloveniji, kot da bi vanjo vstopili. Velikokrat pripravljajo programe za Američane, ki si želijo ogledati več držav, in to so največkrat kombinacije Italije s Hrvaško ali Madžarske ali Avstrije s Hrvaško. Turisti torej dobesedno le potujejo skozi Slovenijo. Tudi po prepričevanju, naj si za Slovenijo vzamejo vsaj dva ali tri dni, ponavadi želijo le potovati skozi in si v najboljšem primeru ogledati samo Postojnsko jamo. Sloveniji se jih tako približno 90 odstotkov izogne, ne da bi pri nas zapravili več kot nekaj deset evrov.

Bohinjski župan Franc Kramar pravi, da bi se obiskovalci najraje »zapeljali kar v jezero, če bi se lahko«.

Vprašanje torej je, zakaj je naval Američanov v vseh okoliških državah precej očitnejši kot pri nas. Če izvzamemo Američane, ki pridejo v Slovenijo raziskovat korenine svojih prednikov, je splošna slika klavrna, dodaja Martinek. Odgovor na to je delno neprepoznavnost Slovenije – Američani jo še vedno imajo za zaostalo državo, ki leži nekje blizu Rusije. In tu bi morali iskati ključ do rešitve, da bi se tako velik trg, kot je ameriški, sploh zavedel, kje Slovenija leži. Slovenska turistična organizacija s svojimi aktivnostmi le bledo odseva to, kar pa znajo Hrvati popolnoma izkoristiti: tržijo morje, mi pa prve dame Amerike ne znamo niti približno toliko, še doda Tomaž Martinek. S pravilno usmerjeno strategijo bi se Sloveniji trenutno precej bolj izplačalo vlagati v promocijo na ameriškem turističnem trgu kot se bahati z zvenečimi promocijami v že uveljavljenih državah, kot so Avstrija, Nemčija in Italija. Ameriški gostje so odlični potrošniki, ki zapravijo veliko več kot drugi tradicionalni trgi, zato je čas, da se slovenski turistični trg prebudi in končno svojo zeleno trajnostno strategijo usmeri na trge, ki to znajo ceniti in so pripravljeni tudi temu primerno plačati v nasprotju z Azijci, s katerimi smo popolnoma »razvrednotili« naš največji biser Bled.

Igor Modic
Igor Modic

Kaj pa kažejo številke?

V prvem polletju je Slovenijo obiskalo več kot 1,3 milijona tujih turistov ali 32 odstotkov več kot lani. Ustvarili so več kot tri milijone prenočitev ali 17 odstotkov več kot lani.

Nad podatki so navdušeni tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer obljubljajo, da bodo imeli za turistični sektor kmalu pripravljeno novo strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017–2021, ki je v medresorskem usklajevanju. Torej prav to, na kar opozarjajo številni poznavalci v turističnem sektorju, da Slovenija nima – jasne strategije in razvoja slovenskega turizma.

Množični turizem je tudi k nam sredi poletja že prinesel pozive k omejevanju števila turistov, še posebno na Bledu, v Bohinju in v centru Ljubljane. Kar nekaj pritoževanja je bilo mogoče slišati zaradi preveč množičnih obiskov gora.

Bled je, denimo, v prvem letošnjem polletju zabeležil 23-odstotno povečanje števila nočitev tujih gostov. A domačine motijo prometni kolaps, gneča in eksplozija cen nepremičnin. Na območju Bleda je bilo letos sklenjenih že za 25 milijonov evrov nepremičninskih poslov. Kupci so večinoma domači in tuji bogataši, medtem ko si domačini nakupa nepremičnin skoraj ne morejo več privoščiti ali se želijo zaradi turističnega navala celo izseliti. To skrbi tudi blejsko občino. Župan Janez Fajfar pravi, da si ne želijo, da bi Bled postal eden od vse številnejših turističnih krajev po svetu, kjer zunaj sezone ni videti luči v nobeni hiši.

Problematika ohranjanja poseljenosti ob rasti turizma je navzoča tudi v Kranjski Gori, kjer so se že lotili ukrepov. V strategijo do leta 2020 so zapisali, da se število namestitvenih zmogljivosti ne bo povečevalo. Domačine pa poskušajo zadržati tako, da vlagajo v šole, vrtce in ustvarjajo kakovostna delovna mesta v turizmu.

Igor Modic
Igor Modic

Omejevanje množičnega turizma napovedujejo tudi v Bohinju, kjer se območje okoli jezera duši v avtomobilski pločevini. Župan Franc Kramar pravi, da bi se obiskovalci najraje »zapeljali kar v jezero, če bi se lahko«.

Župani naših turističnih biserov ne želijo odgnati turistov, a si prizadevajo za medsebojno sožitje z lokalnimi prebivalci. V tem smislu deluje tudi turistična panoga, ki išče načine, da bi bilo sezonskega turizma čim manj in bi turisti prihajali vse leto. A zmotno bi bilo misliti, da podatki o slovenskem turizmu ne razkrivajo tudi težav, pravijo poznavalci. Ti tarnajo nad marsikje zastarelo turistično infrastrukturo, nad namestitvami, ki potrebujejo prenovo in ne ustrezajo več številu zvezdic, ki so nalepljene nad vrati.

Glavni krivec terorizem

Da varnostni izzivi postajajo del vsakdana, nihče ne sliši prav rad, a dejstvo je, da se bo turistična panoga morala prilagoditi novi, čeprav precej strašljivi realnosti. Tega se delno že zaveda vsakdo, ki je navzoč v njeni dinamičnosti.

Allianz Risk Barometer je letos izmeril, da je strah pred izgubami zaradi terorizma na osmem mestu v turizmu. Vse več je zato tudi pogodb, ki jih želijo ustrezno zavarovati za primer terorističnih napadov in posledične izgube. Dejstvo je, da težave, ki so posledica teroristične dejavnosti, lomastijo v precej širšem krogu, kot so le hoteli ali muzeji. S turizmom so povezani dobavitelji živilske industrije, zabavna industrija, gostinska dejavnost in z njo povezane dejavnosti … Tudi zavarovanja sama po sebi ne morejo rešiti težave.

Igor Modic
Igor Modic

V katerih državah turisti iščejo varnost?

Nekatere tradicionalne destinacije, kot so Pariz, London ali Egipt, so za marsikoga zelo tvegana možnost, a večina ljudi se dopustu seveda ne želi odreči.

V Evropi je na račun britanskih in francoskih težav nekaj časa, vsaj do krize zaradi vprašanja katalonske neodvisnosti, služil španski turizem. Pred začetkom nemirov v Kataloniji je beležil desetodstotno rast obiskovalcev v primerjavi s prejšnjim letom.

Mehika je izkoristila dejstvo, da je virus zika pregnal goste iz Brazilije in nekaterih drugih držav v regiji. Na območjih z okuženimi komarji so dopust odpovedovali mladi pari, ki načrtujejo otroke, Mehika pa je v turizmu zato imela devetodstotno rast.

Kar 16-odstotno rast beleži Kanada. Delno se za to lahko zahvalijo oglaševanju, delno pa dejstvu, da se nekoliko zmanjšuje ameriški turizem, k čemur pripomore tudi novi predsednik Donald Trump.

Več iz rubrike

Komentarji: