»Slovenski delavec je že danes enakovreden nemškemu«

Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati Nazarje, menedžer leta 2018 in ponovni predsednik GZS o nepremičninah v Nemčiji in Sloveniji, vrednotenju le teh in standardu v obeh državah.
Fotografija: »Slovenski delavec je že danes enakovreden nemškemu« Foto: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
»Slovenski delavec je že danes enakovreden nemškemu« Foto: Jure Eržen/Delo



Del intervjuja, objavljenega TUKAJ, preberite spodaj

Govorili so nam, da bomo druga Švica. Standard pa je še krepko nižji kot še v kakšni drugi državi, revnejši od Švice.
 

Ko bomo imeli 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ne vem, ali bo to leta 2025, 2024 ali 2026, bomo imeli plačo 2300 evrov bruto, takrat bomo imeli enako ekonomsko moč kot 90 odstotkov populacije v Nemčije. Zakaj? Ker bomo mi ostali lastniki svojih nepremičnin, oni pa že zdaj niso lastniki. Ker plačujejo najemnine, je nemški delavec po mojem mnenju že danes enako ali celo manj ekonomsko močen kot slovenski, ki je lastnik svojega stanovanja ali hiše. To je naša dota iz leta 1994, ko je začel veljati Jazbinškov zakon, in je naša velika prednost. Na zahodu zaradi urbanizacije ljudje svoje manj vredne nepremičnine puščajo na podeželju in se selijo v stanovanja v mestih, kjer so cene tako visoke, da si jih nikoli ne morejo privoščiti, če jih imajo v lasti, pa jih ne moremo dedovati, saj sorojenci ne morejo drug drugega izplačati, ker so vrednosti tako visoke. Zaradi tega nepremičnine vsi prodajajo, delež njihovih lastnikov se med zahodno populacijo drastično zmanjšuje, povečuje pa se visoka koncentracija lastništva nepremičnin. Tisti, ki ima deset nepremičnin, lažje dobi posojilo, da kupi še enajsto. Ljudje s povprečnimi in celo nadpovprečnimi plačami si nakupa nepremičnine, niti izplačila dedičev, ne morejo privoščiti. Ko se pogovarjamo, koliko si lahko nekdo privošči za en evro, je že danes slovenski delavec v boljšem položaju kot marsikdo na zahodu, a se tega ne zavedamo. Ko bomo prišli na dodano vrednost 60.000 evrov, pa bomo med prvimi v Evropi.
 

Če ne bodo tudi cene nepremičnin rasle v skladu z dodano vrednostjo? Pa tudi, oprostite, ampak danes si 3000 evrov za kvadratni meter v Ljubljani s povprečno plačo ne moreš privoščiti.


Nepremičninski davek v treh oblikah že imamo. Iz teh treh moramo zdaj narediti enega. Naša želja je bila, da bi to naredili tako, da ne bi dodatno obremenili ne podjetij ne prebivalstva, torej da bi bil davek na agregatni ravni enak.  Foto: Blaž Same
Nepremičninski davek v treh oblikah že imamo. Iz teh treh moramo zdaj narediti enega. Naša želja je bila, da bi to naredili tako, da ne bi dodatno obremenili ne podjetij ne prebivalstva, torej da bi bil davek na agregatni ravni enak.  Foto: Blaž Same
Veste, zakaj ne bodo? Ker se stopnja urbanizacije ne bo več zviševala. Mi imamo tovarne na podeželju. V sedemdesetih letih smo sprejeli zakon o policentralizaciji in smo v manjše kraje postavili zelo sodobne obrate, ki so danes naši najuspešnejši izvozniki. Znotraj ljubljanskega obroča nimamo nobenega izvoznika. Ljubljana kmalu ne bo več nikogar privabljala, ker se prava delovna mesta kreirajo in se bodo tudi v prihodnosti vedno bolj zunaj prestolnice. Ljudje bodo ostali tam, kjer že imajo hiše ali jih bodo podedovali. Na zahodu vse migrira v Madrid, München, Pariz in s tem se dogaja največje razlastninjenje po legalni poti. Rumeni jopiči v Franciji imajo zelo dober vzrok za proteste. Ljudje so prišli v Francijo s trebuhom za kruhom, zdaj pa so tam navadni »hrčki«. Imajo računovodsko dobro plačo, elite jim govorijo, da je Francija uspešna država. Saj je, za pet odstotkov populacije, 95 odstotkov ljudi v Franciji pa živi slabše kot v Sloveniji. Tega Francozom njihova elita seveda ne bo povedala, naši pa se ne zavedajo, da imamo super državo, vse možnosti poslovanja v bližini, eno najmanjših razlik v družbi, veliko socialne varnosti ter veliko kupno moč.
 

Prihajajoči davki, tudi nepremičninski, lahko to situacijo spremenijo. Tudi vi nestrpno pričakujete, kaj se bo izcimilo iz koalicijske pogodbe?


Nepremičninski davek v treh oblikah že imamo. Iz teh treh moramo zdaj narediti enega. Naša želja je bila, da bi to naredili tako, da ne bi dodatno obremenili ne podjetij ne prebivalstva, torej da bi bil davek na agregatni ravni enak. Onemogočiti je treba tudi to, da tiste občine, ki so preveč zadolžene in potrebujejo denar, bistveno ne morejo posegati v obdavčitev nepremičnin v okviru svoje občine. Potrebujemo krovni zakon, ki bo določil, da ne glede na to, kje živiš in ustvarjaš, plačuješ nepremičninski davek po približno normalni shemi. Če bo prihodnost zahtevala, da davek na nepremičnine zvišamo, ker je v primerjavi z drugimi državami res zelo nizek, pa moramo to narediti pametno. Cilj mora biti, da obdržimo stopnjo lastništva nepremičnin takšno, kot je. To nam daje največjo ekonomsko moč poleg gospodarske uspešnosti, ki jo imamo. Ne smemo samodejno dvigniti davka, če vidimo, da zaostajamo za drugimi državami. S tem lahko povzročimo, da bo neki mejni segment prebivalstva nepremično prodal in postal najemnik, kar ni dobro za ekonomsko moč podjetij. Podjetja si tudi zato, ker so delavci lastniki nepremičnin, lahko privoščijo izplačevati nekoliko nižje plače, da ostanejo konkurenčna. Lastništvo moramo ohraniti, ker daje ekonomsko moč in varnost.

CELOTEN INTERVJU PREBERITE TUKAJ

Več iz rubrike