Slovenija precej izpostavljena klimatskim spremembam, a tudi zelo ambiciozna

Klimatske spremembe prinašajo drugačne okoliščine. Pri tem ne gre samo za vpliv sprememb na okolje, naša življenja in bivanjski prostor, ampak tudi za iskanje novih, vzdržnih poslovnih modelov v različnih gospodarskih panogah v prihodnosti.

To je ena izmed ugotovitev posveta o okolju in vplivu klimatskih sprememb na slovensko družbo in gospodarstvo, ki ga je v sodelovanju s Slovenskim zavarovalnim združenjem organiziral Inštitut za strateške rešitve. ​



Posvet, ki ga je moderiral Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, in na katerem so sodelovali strokovnjaki in predstavniki različnih področij družbe in gospodarstva, je potekal v okviru platforme Izzivi prihodnosti, s katero inštitut naslavlja aktualna vprašanja, pomembna za družbo in spodbuja izmenjevanje izkušenj in dobrih praks med poslovno, akademsko in družbeno sfero.

Tine Kračun je razpravo začel z ugotovitvijo, da so podnebne spremembe dejstvo in hkrati eden izmed največjih izzivov, s katerimi se soočamo danes. »Med pomembnimi povzročitelji klimatskih sprememb je človek in njegova dejavnost. Majhne države, kot je Slovenija, na spremembe nimajo takšnega vpliva, kot ga imajo velike države, so pa zato tem spremembam zelo izpostavljene,« je dejal in omenil nekatere posledice, s katerimi se bomo morali soočati v prihodnje: naraščajoči stroški prilagajanja klimatskim spremembam, vprašanje primernosti bivanjskega prostora tam, kjer bodo spremembe najbolj vplivale na okolje, povečanje smrtnosti med ljudmi, grožnja izumrtja za nekatere živalske vrste in vpliv na varnostni položaj v svetu.



Mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, ki je partner projekta, je pojasnila, da »kljub temu, da združenje zastopa interese zavarovalne industrije, ki se tudi sooča z izzivi okoljskih sprememb, se dobro zavedamo, da okoljske spremembe niso pomembne le za zavarovalništvo, ampak tudi za druge industrije in družbo. Pomembno je, da različni segmenti družbe na spremembe, ki se dogajajo in imajo svoj vpliv, odgovorimo in poiščemo najboljše mogoče rešitve.«

Mag. Mojca Dolinar, klimatologinja iz Agencije RS za okolje, je posebej izpostavila, da je eno od poglavitnih vprašanj v svetu in pri nas, kaj storiti v povezavi z izpusti toplogrednih plinov. Stroka pri napovedovanju vpliva klimatskih sprememb in ukrepov, kako jih zajeziti, najpogosteje omenja tri scenarije. Optimističen scenarij, po katerem bi uspeli zajeziti spremembe, je po njenih besedah težko izvedljiv, po najbolj pesimističnem pa bomo tudi v prihodnje nadaljevali po poti, po kateri gremo danes. Za Slovenijo bodo po njenih besedah ključni naslednji vidiki sprememb:

a.) dviganje temperature med 1 in 4 stopinjami Celzija (odvisno od vrste scenarija), kar bo imelo velik vpliv različna področja, med drugim na kmetijstvo;
b.) spreminjanje padavinskega režima in debeline snežne odeje;
c.) močna prisotnost vetrov in nalivov, pri čemer se bo spremenila frekvenca in silovitost teh pojavov;

Se bo pa Slovenija zaradi nekaterih naravnih danosti uspela izogniti pomanjkanju pitne vode, kar bo predstavljajo hudo težavo v nekaterih drugih delih sveta, vključno s posledicami v obliki pomanjkanja hrane in prostora. »V prihodnje nas čakajo izzivi, povezani z vodnimi, prehrambenimi in prostorskimi viri,« je dodala Mojca Dolinar.



Slovenija kot država se na ukrepanje proti klimatskim spremembam med drugim pripravlja z resolucijo za obdobje 2021-2027, v kateri naslavlja podnebne spremembe kot eno izmed ključnih vprašanj kmetijstva, je razložil dr. Jože Podgoršek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Na globalnem kmetijskem trgu se soočamo z veliko količino izpustov CO2, na kar je na ravni Slovenije mogoče odgovoriti in veliko storiti že z lokalno oskrbo, z lokalnimi ponudniki hrane. Prizadevati si moramo za ohranitev naših naravnih danosti in to velja tudi za pridelavo hrane,« je dejal Podgoršek.

Vpliv klimatskih sprememb v kmetijstvu zelo čutijo v zavarovalništvu, pri čemer za zavarovalnice naravni pojavi, kot so toče, viharji in pozebe, niso novi, je pa zato nova frekvenca in intenziteta, je ugotavljal Aleš Zupan iz Zavarovalnice Triglav. Ob tem je omenil več pozeb v zadnjih letih, pa tudi suše in vročinske valove; proti zadnjim so kmetje tudi z namakalnimi ukrepi nemočni. Premije so v primerih določenih naravnih pojavov visoke in so breme za kmetovalce, zato je zelo dobrodošel ukrep sofinanciranja, ki olajša kritje premij. Posebej je izpostavil problem vpliva sprememb v sadjarstvu, kjer zaradi visokih izdatkov za preventivo niti sofinanciranje ne zadošča. »Zato se tudi zavarovalnice vključujemo v strateški načrt, ki ga na ministrstvu pripravljajo za obdobje 2021-2027. Zavarovalna panoga se lahko prilagaja tako, da sprejema signale od pozavarovalnic, ki spremljajo dogajanje v regijah. Te signale nato prenaša v zavarovalne produkte in zatem na zavarovance. Večji del omenjenega rizika bodo tudi v prihodnje prevzemale zavarovalnice, del pa tudi proizvajalci hrane.«



Pozavarovalnice, ki so zaradi globalne vloge prisotne na vseh kontinentih, imajo pri spremljanju klimatskih sprememb pomembno vlogo, je povedal Marko Jazbec, predsednik uprave Pozavarovalnice Sava. »Sledimo močnim analitičnim hišam, ki spremljajo in načrtujejo scenarije, kaj se bo dogajalo z različnimi podnebnimi pojavi in kaj z industrijo pozavarovalnic. Ena izmed glavnih skrbi je, kaj bo z našim osnovnim poslom, torej s prevzemanjem rizikov na daljši rok,« je dejal Jazbec in povedano ponazoril z navedbo scenarijev, med katerimi nekateri predvidevajo dvig temperature zraka celo do 5 stopinj Celzija do konca stoletja.

Jazbec je med vprašanji, ki so pomembna za industrijo pozavarovalnic, izpostavil naslednja:

a.) Kateri produkti so takšni, da bodo v prihodnje glede na klimatske spremembe ekonomsko nevzdržni?
b.) Ali obstajajo riziki in regije, kjer zaradi specifike zavarovalnega produkta kritje rizikov ne bo mogoče?
c.) Ali je globalno gledano sploh na voljo dovolj kapitala, da bo ta lahko zavaroval vse rizike, ki se
bodo pojavili?

Dr. Aleš Prijon z Ministrstva za okolje in prostor je povedal, da smo kot država zelo ambiciozni, tudi v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kar je po njegovih besedah tudi naša dolžnost. Dodal je, da podnebne spremembe vplivajo na človeško dejavnost in temu se bomo morali prilagoditi, in to ne samo s stališča migracij, ki jih pričakujemo. »Ljudje se bodo selili. To povzroča socialne probleme, te pa imajo posledice v prostoru. Zato je pomembno, da smo na klimatske spremembe pripravljeni tudi s tega vidika.«

Sebastijan Zupanc z Zbornice komunalnega gospodarstva je izpostavil, da si neradi priznamo, da je kmetijstvo velik onesnaževalec vodnih virov, še posebej, kadar je onesnažena podtalnica. »V tem trenutku je Slovenija v Evropi na samem vrhu glede vodovodnih omrežij, in to prav zaradi redke poseljenosti. Po drugi strani imamo najmanj izgub glede na meter vodovodnega omrežja. Problem nastane, ko vode zmanjka. Slovenija je bogata z vodnimi viri, predvsem manjšimi. Pomembno je, da jih ščitimo in ne onesnažujemo.« Dodal je, da se moramo zavedati, da je voda dragocena in potem bomo znali ravnati z njo.

Gašper Jež, direktor Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), je povedal, da tako Slovenija kot Evropa potrebujeta aktivno politiko, ki bo naslovila vprašanje klimatskih sprememb. »Bistveno je, da se ne osredotočamo samo nase, ampak da nas zanima globalna zgodba. K temu, da zmanjšamo ogljični odtis, lahko pripomorejo tudi investicije. Na to moramo gledati kot na poslovno
priložnost, za raziskave, razvoj tehnologij, ki jih potem lahko uporabimo. Potreben bo razmislek o tem, kako zagotoviti prenos znanja in tehnologije, da se zagotovi skupen interes. Poleg tega pa tudi izobraževanje ljudi v državah v razvoju, da je to naš skupen problem. Pogosto se države v razvoju sploh ne zavedajo problema globalnega segrevanja.«

O tem, da okoljske spremembe prinašajo tudi nove poslovne priložnosti, se je z Gašperjem Ježem strinjal Sergej Simoniti, predsednik uprave SID-PKZ. »Dejstvo je, da obstaja vprašljivost vzdržnosti poslovnega modela zavarovalništva, ob predpostavki, da bo ta v prihodnje ostal enak. Pomembno je, da razmišljamo o novih poslovnih modelih. V nerazvitih državah je močno prisotna težava nezavarovanosti. Razmišljati bi morali o modelu mikrozavarovanja.« Dodal je, da moramo gledati vnaprej, torej trende. »V našem poslovanju je ključno to, kaj se bo v industriji zgodilo v prihodnosti, gledati moramo kvalitativne dejavnike, regulatorna tveganja.«

Kot je povedala dr. Ljubica Knežević z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je turizem peta najbolj umazana gospodarska panoga na svetu, saj proizvede kar 35 milijard ton odpadkov na leto. »Glavno vprašanje je, kaj lahko naredimo glede tega. Pomembna je tehnologija na globalni ravni, ki pa je zelo draga in tega si podjetja ne morejo privoščiti. Greenwashing je mimo, podjetja se zavedajo
klimatskih sprememb in delujejo v smeri trajnostnega razvoja. Nekateri celo izbirajo delodajalce na podlagi tega, koliko so podjetja ozaveščena in kako se zavezujejo trajnostnemu razvoju.« Dodala je, da je pomembno vedenje posameznikov. »Raziskave kažejo, da je turizem drugačen kot navadno življenje. Na dopustu smo še bolj egoistični, privoščimo si tistih 15 dni zase. Kot družba moramo narediti spremembo. Na dolgi rok pričakujem aktiven odziv tudi posameznika glede klimatskih
sprememb.«

O vplivu javnega mnenja na ozaveščanje o spremembah je spregovoril dr. Jure Stojan, partner in direktor raziskav na ISR: »Javno mnenje je lahko ovira za iskanje rešitev, pa tudi vir rešitev. Pri mnogih, ki zanikajo klimatske spremembe, še zdaleč ne gre za to, da ne bi razumeli razlag in vplivov, povezanih s pojavom klimatskih sprememb, ampak so tu še drugi vzroki – populizem, nezadovoljstvo in nasprotovanje politiki.«

Pri klimatskih spremembah ne gre samo za vpliv sprememb na naše gre tudi za vzdržnost poslovnih modelov v različnih gospodarskih panogah, je na podlagi podanih razmišljanj razpravljalcev ugotovil moderator razprave Tine Kračun in dodal, da klimatske spremembe na eni strani vplivajo na ponudbo in na drugi na povpraševanje, kar pomeni, da je njihov vpliv na gospodarstvo neizogiben.