Slovenci srečnejši in bolj optimistični kot pred volitvami 2014
Raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s “splošnim stanjem” v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnem razvoju dogodkov, oceno osebno sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti.
Zadovoljnih s splošnim stanjem v Sloveniji je skoraj štirikrat več kot pred volitvami leta 2014 (22%), nezadovoljnih pa skoraj polovica manj kot leta 2014 (47%). Delež slednjih je sploh prvič, odkar izvajamo raziskavo Ogledalo Slovenije (2012), padel pod 50%.
Raziskava spremlja tudi stopnjo zaupanja v institucije in poklice. Le to je za deset odstotnih točk nižje kot v letu 2014. Takrat je skupna stopnja zaupanja za 20 merjenih institucij znašala -13, aprila 2018 pa -23%.
Največji padec je zabeležila vojska, ta je izgubila kar 39 odstotnih točk – stopnja zaupanja se je znižala iz 51 na 12 in ostaja pozitivna. Sledi predsednik republike, ta institucija je izgubila 34 odstotnih točk, stopnja zaupanja je zdaj negativna (-21) in se nahaja na desetem mestu (leta 2014 na osmem). Relativno visok padec beležijo še zdravstvo (-32), mediji (-29) ter tuja velika podjetja (-23) ter podjetja in organizacije, v katerih so anketiranci zaposleni (-20).
Na drugi strani pa je zaupanje v zadnjih štirih letih najbolj zraslo županom (+17), velikim slovenskim podjetjem (+14) ter bankam (+12). Pozitivno rast dosegajo še Državni zbor (+6) in sindikati (+4). Najbolj zaupanja vredna institucija so sicer mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja 55), sledijo podjetja, kjer so anketiranci zaposleni in policija (27).
Med poklici so na prvem mestu nepremagljivi gasilci (stopnja zaupanja 90), sledijo medicinske sestre (74) in znanstveniki (62). Spodnji del lestvice zaključujejo duhovniki (-60), vladni ministri (-78) in politiki na splošno (-86).
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.