Hitra prehrana vzbuja apetit, ki je ločnica med življenjem in smrtjo
Treba je jesti zdravo, po možnosti lokalno, odgovorno. ...(ponovitev)
A kaj, ko tako zadiši ob sprehodu mimo lokalnega prodajalca burekov, hamburgerjev in ko se v ustih začnejo nabirati sline, ko se pred vhodom v katero od restavracij s hitro prehrano srečata s fotografijami popolnih hamburgerjev ali sendvičev razdražena podzavest in kruljenje v trebuhu.
Takih trenutkov se bo spomnil skoraj vsak, presenetljivo pa so del vsakdana tudi v predsedniškem in zdaj po-predsedniškem življenju Donalda Trumpa, ki si menda dokaj redno za obrok privošči dva ribja hamburgerja, dva big maca in čokoladni shake.
Hamburgerji še vedno vladajo svetu
Globalna industrija hitre prehrane se še povečuje. V organizaciji Transparency Market Research so razkrili, da je med letoma 2018 in 2022 svetovni trg vsako leto zrasel za povprečno pet odstotkov.
Apetit ljudi po hamburgerjih, sendvičih, picah in drugi hitri hrani se še povečuje in se bo tudi v prihodnje, tudi na polnem ameriškem in evropskem trgu.
Verige restavracij hitre prehrane naj bi tako vsak dan gostile že več kot 37 odstotkov obedovalcev onstran Atlantika, medtem ko naj bi v prihodnjih treh letih tudi v Zahodni Evropi prihodki zrasli nadpovrečno.
Medtem ko je ameriški trg že zasičen, ima evropski trg za verige restavracij s hitro prehrano še vedno velik potencial. Če bi prebivalci Zahodne Evrope tako radi hrustali hitro prehrano, bi se prihodki tovrstnih verig v tem delu Evrope povečali za ogromnih 108 milijard dolarjev. To je dvakrat toliko, kolikor znaša slovenski BDP, in približno toliko, kot znašajo letni prihodki avtomobilskega velikana BMW.
Boj proti hitri prehrani
Restavracije se prilagajajo spremembam, saj ne želijo deliti usode tobačne industrije. Ker prodajajo hrano z veliko enostavnih maščob, sladkorjev in soli jih vlade in zdravstvene organizacije krivijo za vse več čezmerno debelih prebivalcev, ki z različnimi obolenji dodatno bremenijo zdravstvene blagajne.
Od februarja 2019 je že na primer, na londonski podzemni železnici, na avtobusnih postajah in tramvajih, prepovedano oglaševanje hamburgerjev, sladkih pijač, čokoladnih tablic in slanih prigrizkov. Restavracije s hitro prehrano bodo lahko oglaševale zgolj zdrave artikle iz svojih menijev.
Lastniki restavracij s hitro prehrano so že pred leti spoznali, da si ugled lahko rešijo tudi tako, da imajo na meniju tudi manj kalorične, bolj zdrave jedi, odločitev o tem, kaj naročiti, pa prepustijo strankam.
V McDonald'su prodajajo tako piščančje zavitke z manj kot 400 kalorijami. Taco Bell ponuja svojim strankam mehiški taco z govejim zrezkom in le 180 kalorijami, Chipotle ima na meniju burito s 325 kalorijami. Panera stavi na 380-kalorijsko skledo z lečo in kvinojo, hamburger in solata pri Burger Kingu imata skupaj okoli 300 kalorij, Chick-fill-A, ki naj bi že prihodnje leto zadnjega izrinil iz prve peterice, pa rastoči množici privržencev prodaja ocvrte piščance s 140 kalorijami na porcijo. Pristopi so seveda različni. KFC je, denimo, v Šanghaju odprl podružnico z bolj zdravo prehrano KPRO.
A če se spomnimo, kje je v pandemiji najbolj dišalo ne le po hitri hrani, ampak po edinem dokazu, da smo socialna bitja, so bile to kolone pred centri za testiranje za Covid19 in pred McDonald'si.
Na vprašanje, ali bodo kolone ostale pred "drive - in" restevracijami s hitro prehrano, pa bi lahko odgovorili, da "na žalost, da!". In k temu dodali, da se bodo kolone ob vse višjih cenah hrane, samo še daljšale. Navsezadnje, za 1 obrok v McDonald's odštejemo le nekaj evrov, medtem ko za obrok, skuha doma, nekaj deset. Žalostno, a resnično.
*Prirejeno z leta 2019 ( avtor: Jan Bratanič)
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.
