Skrb za zdravje zaposlenih je zaveza in obveza

Ministrstvo za zdravje je delodajalcem naložilo smernice za spodbujanje zdravja med delojemalci, kar naj bi pripomoglo k izboljšanju organizacije dela, delovnega okolja ter zdravega načina življenja in osebnostnega razvoja zaposlenih. To pomeni, da mora vodilni kader načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in način, kako to spremljati.

(Pre)več slovenskih podjetij to delovno področje obravnava mačehovsko. Po črki zakona namreč zadostuje že krajša delavnica o splošni skrbi za zdravje ali pa popust pri športni dvorani ali fitnesu. A to ni dovolj. Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) povedo, da je podpora vodstvenih kadrov podjetij tej iniciativi prešibka ali obstaja samo na načelni ravni, medtem ko bi moralo biti zdravje zaposlenih postavljeno visoko v hierarhiji vrednot v organizaciji, zapisanih v internih aktih, to bi se moralo videti tudi iz umestitve področja zdravja in varnosti pri delu v organizacijsko strukturo, vodje bi morali delovati kot zgled in motivatorji za spremembe v smeri boljšega zdravja, zagotavljati bi morali ustrezne finančne in kadrovske vire.

Saša Stopar, osebna trenerka fitnesa in lastnica športnega centra Vip, pri tem poudari, da država ne preverja podjetij, kako so poskrbela za zaposlene, in ne kaznuje njihove neaktivnosti na tem področju. »Delovno mesto močno vpliva na naše telo in zdravje. V podjetjih se mora urediti delovno mesto glede na delovne razmere, ljudi je treba naučiti pravilne drže, poskrbeti za krajše prekinitve dela in gibanje s funkcionalno vadbo med delovnim časom. Po slovenskih podjetjih promoviram t. i. vsakodnevni aktiven odmor, pri katerem najprej preverim delovno površino in okolje ter ju uredim po najboljših standardih, ki jih je mogoče doseči. Preverim sedeči položaj delavca ter postavitev njegovih pripomočkov. Kasneje jim pomagam, da razmigajo in raztegnejo telo od glave do pet: vrat, ramenski obroč, hrbtenico, karpalni kanal, križ, ledveni del, medenico, zadnjico, stegensko zadnjo ložo, podplate. Hrbtenica in telo nista narejena, da človek več kot osem ur sedi v prisiljeni drži. Ob vadbi se z zanimivimi miselnimi igrami sprostijo tudi možgani. Kratkoročni rezultati so vidni takoj, dolgoročno pa je vedno manj bolniške odsotnosti in stresa, več pripadnosti, veselja do dela ter stkanih prijateljskih vezi v podjetju.«

Shutterstock

Pametno v športno aktivnost

Za večino ukrepov za boljše zdravje zaposlenih niso nujno potrebna velika vlaganja, lahko pa rešijo številne težave posameznika in podjetja. Bolniška odsotnost se zmanjša tudi za več kot tretjino, raziskave pa kažejo, da je z vsakim evrom, vloženim v zdravje ljudi, mogoče prihraniti tudi do deset evrov. Slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je tako ob vložku 50.000 evrov v promocijo zdravja samo z zmanjšanjem bolniške odsotnosti prihranilo 200.000 evrov. Seveda so takšni rezultati mogoči, ko promocija zdravja temelji na analizi zaposlenih in ko programi vključujejo tudi izobraževalne aktivnosti ter prilagoditve delovnega okolja in organizacije dela. S programi, ki se na primer kar tako na pamet usmerjajo v izobraževanja o zdravi prehrani, medtem ko delavce tarejo kostno-mišične bolezni zaradi neustreznega delovnega okolja, vodilni ne bodo dosegli želenih rezultatov, sklenejo na KIMDPŠ.

Jure Gubanc iz kineziološkega vadbenega centra Kinvital pove, da nepravilno gibanje človeku škodi, zato je zelo pomembno, da se direktorji in lastniki zavzamejo za zaposlene pametno. »V ta projekt ni treba vložiti veliko denarja, pomembneje je, da izberejo koordinatorje, ki so primerno usposobljeni. V centru Kinvital, ki smo ga ustanovili štirje šolani kineziologi, znanje najraje prenašamo na direktorje, ki so nekakšni mnenjski voditelji, in ti ga potem naprej širijo med sledilci, torej drugimi zaposlenimi. Direktorju razložimo direktive ministrstva tudi z ekonomsko logiko, ponudba mora biti z efektivnega in stroškovnega stališča čim boljša. Cilj aktivnih odmorov je torej povečati zmogljivost zaposlenih, izboljšati njihovo zdravje in imeti čim manj bolniških odsotnosti, nižje stroške, večji dobiček. Stroški bolniškega dopusta so veliki in velik del jih nosi podjetje; tu pa so še nevidni stroški – manjša produktivnost, izostanek, morebitno izobraževanje novega kadra, preobremenjenost drugih delavcev ipd.« Pri tem doda, da se direktorji, ki se redno ukvarjajo s športom, običajno pogosteje odzovejo na takšno ponudbo koordinatorjev zdravja kakor pa direktorji, ki se s športom ne ukvarjajo.

Tako Saša Stopar kot Jure Gubanc predlagata, da si ljudje kljub šibkemu upoštevanju iniciative ministrstva na delovnem mestu vzamejo aktivne odmore, med katerimi lahko razbremenijo telo. Najbolj kritični predeli so vrat, ramenski obroč, hrbet in zapestja. Sodobni življenjski slog od nas zahteva preveč statike, zato so bolečine v hrbtu zelo pogosta težava; z njo se srečuje od 50 do 80 odstotkov ljudi. Ljudje se vse manj gibamo, več sedimo in občutimo več stresa, ki ima prav tako negativne posledice na telo. Obenem opozarjata, da je treba za splošno zdravje poskrbeti tudi z zadostno količino popite vode ter zaužitega sadja in zelenjave. Ljudem, ki delajo z računalnikom in podobnimi napravami, priporočata tudi izdatno skrb za vid. Na ministrstvu za zdravje so izdali več brezplačnih publikacij na temo zdravja na delovnem mestu, organizirajo pa tudi brezplačne delavnice, seminarje in spletne aplikacije, ki pomagajo pri razumevanju tako pomembne tematike.

Shutterstock

Skrb za zdravje v podjetju Google

Ena izmed prioritet v podjetju Google Inc. je ustvarjanje najsrečnejšega in najbolj produktivnega delovnega prostora na svetu. Zaradi te iniciative so zaposleni v Googlu deležni odlične zdravstvene oskrbe, njihovo delovno okolje pa je izredno stimulativno. V poslovnih prostorih so jim na voljo tako velnes kot konkretnejše zdravstvene storitve, saj imajo v podjetju zaposlene zdravnike, kiropraktike, fizioterapevte in maserje. Poleg tega so v prostorih studio za fitnes in različne športne dvorane, ki so odprte 24 ur na dan. V kavarnah in restavracijah jim je na voljo raznovrstna zdrava prehrana.

Posnemajmo Švedsko!

Država, ki najverjetneje najbolj skrbi za zdravje svojih državljanov na delovnem mestu, je Švedska. Tam je postalo zelo običajno, da imajo zaposleni v različnih zasebnih in javnih podjetjih redno organizirane obvezne športne aktivnosti med delovnim časom. Vsak dan ali vsak teden se lahko udeležijo tečaja joge, pilatesa, teka ali podobne vadbe. Ves narod je zelo ozaveščen na tem področju, saj 70 odstotkov ljudi izvaja telesno dejavnost vsaj enkrat na teden, nekaj več kot polovica pa dvakrat ali trikrat na teden. Študije, ki so jih s pomočjo Univerze Stockholm v zvezi s tem opravili že pred štirimi leti, kažejo, da rekreacija med delovnim časom prinaša več koristi za posameznika in organizacijo: dobro počutje, večjo produktivnost in tesnejše odnose.