Skandinavska moda zasenčila francosko

Odkar sem pri petnajstih odkrila čar nočnega življenja, sem videla veliko klubov, preživela veliko zmačkanih juter in preplesala več noči, kot si upam pri­znati. Najbolj divja zabava na seznamu divjih zabav se kljub vsemu ni zgodila v berlinskem underground klubu Berg­hain ali enem od bungalovov v losangeleškem hotelu Chateau Marmont, najbolj ekstravagantna, najbolj nezaslišana, najbolj zgodbe vredna je bila zabava na čisto navaden četrtek v dnevni sobi pri Ditte in Nikolaju v Københavnu.

Skandi punca je nova Francozinja

Gremo od začetka. Ko sta Ditte in Nikolaj Reffstrup (par tako poklicno kot zasebno) leta 2009 prevzela dansko blagovno znamko Ganni, svet še ni poznal koncepta »skandi kul«, uniformirane garderobe milenijskih deklet, rojenih (ali tistih, ki si želijo, da bi bile rojene) v Københavnu.

Široke hlače, pisan plašč, roza »scrunchie«, oprijet top z živalskim vzorcem in kavbojski škornji – z drugimi besedami: klasična gannijevska uniforma – je kombinacija, ki je na vrhu seznama pregovorno najbolje oblečenih zamenjala koncept francoskega dekleta (rdeča šminka, dežni plašč, mala črna oblekica in Chanelove balerinke) in postala ultimativni modni hype.



Ko sta Ditte in Nikolaj Reffstrup leta 2009 prevzela Ganni, Ditte kot kreativna direktorica in Nikolaj kot izvršni direktor, si nihče ni znal predstavljati, da bo prav Ganni vzrok za enega najbolj nepričakovanih premikov na modnem zemljevidu – zaradi plodne danske modne produkcije je København postal mesto, ki na sever vsako sezono znova zvabi novosti željno svetovno smetano,

Ganni pa blagovna znamka, ki je pri Net-a-Porter in Browns po prodajnih rezultatih presegla Balenciago, Yvesa Saint Laurenta in Diorja in ustvarila svojevrstni kult: Ganni dekleta vedo, kaj hočejo, oblačijo se za udobje, žurajo, kot da jutri ne obstaja, in zelo dobro razumejo, kaj pomeni zajemati življenje z največjo (in najbolj hedonistično) žlico.

Ganni žur se zgodi vsako sezono na predzadnji dan danskega modnega tedna pri Ditte in Nikolaju doma in velja za enega od vrhuncev modnega romanja, eno tistih zabav v slogu Trumana Capoteja, za katere se vnaprej ve, da bodo legendarne, in za katere se splača delovne obveznosti naslednji dan prestaviti na pozno popoldne.



Scenarij je zmeraj enak: v kuhinji vegetarijanska pojedina izpod rok københavnskega kulinaričnega genija Frederika Bille Brahe (lastnika dveh najbolj opevanih restavracij v mestu, Atelier September in Apollo Kantine), v dnevni sobi žur, ki se ponavadi začne z DJ-seanso britanskega glasbenika Blood Orange in konča s freestyle koncertom švedske zvezdnice Lykke Li, medtem ko povabljeni (med drugim instagramove avtoritete Camille Charriere, Pernille Teisbaek, Emily Weiss, Leandra Medine, Veronika Heilbrunner in Caro Daur, pa tudi srbska industrijska oblikovalka Ana Kraš, slikarka Chloe Wise in številni prijatelji Gannija) s kozarcem vina v eni roki in telefonom v drugi do petih zjutraj plešejo po mizah. Koncept v celoti temelji na principu italijanske mafijske familije: ko si enkrat del družine, si del družine za zmeraj.



Tam vsako sezono srečaš iste ljudi in se jih veseliš, vsako sezono si obljubiš, da bo tokrat manj vina (predvsem pa manj metine žganice), manj pašte in manj potrebe po zardevanju naslednji dan, predvsem pa manj glavobola in manj lukenj v spominu, ampak na koncu zmeraj rečeš, da so take noči vredne tridnevnega mačka, in komaj čakaš na naslednjo.

Ko potem gledaš nazaj in poskušaš razumeti, kaj točno Ganni zabave naredi boljše od vseh drugih, ti postane jasno, da razlog ni v dejstvu, da se tam zbira svetovna modna in kreativna smetana ali da lahko Lykee Li doživiš v zelo intimnem okolju, razlog je v zelo preprosti, sproščeni, topli in nepretenciozni naravi Dancev: kar vidiš, to dobiš, je princip, ki je Ganni (in širši danski modni repertoar) izstrelil na vrh modne piramide.

Hygge in plus točke za kreativce

Ko rečeš København, so prve asociacije zmeraj bogata zgodovina v industrijskem oblikovanju (pomislite na oblikovalca Arneja Jacobsena, Gubi in tipični skandinavski »mid century« minimalizem), restavracija Noma (ki od leta 2003 velja za eno od treh najboljših restavracij na svetu) in koncept hygge, ki v osnovi pomeni sproščeno udobje in je od leta 2017 tudi uradno beseda v oxfordskem slovarju.



København so šarmantne kavarne z izvrstnimi sendviči smorrebrod, kolesarski izleti, majhni, skrbno kurirani butiki, skrite galerije, dobre pekarne z družinskim pridihom, prijazni ljudje in svež veter, ki pride skupaj z lahkotnim dežjem in narekuje, da se formula za dobro življenje skriva v zdravi zlati sredini. Prav udobje v kombinaciji z uravnoteženim življenjem, ki tudi kreativcem omogoča finančno stabilen obstoj, je najbolj pripomoglo k razcvetu danske modne industrije, ki nasploh zelo dobro odseva utrip glavnega mesta.

Če omenjenemu dodate še moč družbenih omrežij, dobite železno formulo za uspeh. Dolgo se je modna zgodovina pisala v ustaljenih modnih središčih (v New Yorku, Londonu, Milanu in Parizu), ko pa so instagram na začetku prejšnjega desetletja preplavila dobro oblečena dekleta z danskimi priimki, je svet visoke pete hitro zamenjal za superge New Balance, natančno krojene obleke francoskih modnih hiš pa za razvlečene puloverje in svilene hlače z leopardjim potiskom.

Tipično danska moda je eklektična, zabavna, predvsem pa je udobna, nepretenciozna, praktična in cenovno veliko bolj dostopna od zvenečih italijanskih in francoskih modnih hiš. Danska moda je tisto, kar si moda zmeraj želi biti, a na koncu (skoraj) nikoli ni: resnična moda za resnične ljudi, ki živijo resnična življenja.



V Københavnu velja, da ima dober slog pet pravil: 1) bolje je zaupati kvaliteti kot kvantiteti (predvsem pri plaščih, čevljih, pleteninah in torbah); 2) če se morate naučiti ene same stvari, se naučite čebulnega oblačenja, ker je čebulno oblačenje praktično in kul; 3) če ste res v dvomih, se odločite za črno; črna je dolgočasna, a zmeraj varna izbira; 4) kupujte vintidž; 5) ne verjemite konceptu popolnosti, pravi slog je zmeraj malo »undone«.

Če je nekoč veljalo, da je skandinavski slog izrazito minimalističen in monoton, je današnja realnost vsekakor drugačna. Na ulicah danskega glavnega mesta boste srečali dekleta v limetasto zelenih usnjenih plaščih s krznenim ovrat­nikom (in pisano svileno podlogo), supergah in Gannijevih oblekah s cvetličnimi potiski, namesto Chanelove torbice jim bo z ramena visela bombažna nakupovalna vreča in namesto z rdečo šminko bodo stanovanje zapustile »au naturell« – njihov nalezljivo sproščeni odnos odseva igrivo nonšalanco in dokazuje, da je (dober) slog še vedno najprej stvar značaja in samozavesti, amen.

Trajnostni razvoj za trajnostni sistem

Upam si trditi, da je razcvet danske modne industrije poleg družbenim omrežjem mogoče vsaj deloma pripisati tudi izrazito netekmovalni naravi blagovnih znamk, ki raje kot »vsak je zase« sledijo načelu kolektivnega socializma. Z drugimi besedami: danske blagovne znamke delujejo z roko v roki.

Na Gannijevi modni reviji boste zmeraj srečali Cathrine Saks in Barbaro Potts, ustanoviteljici opevane blagovne znamke Saks Potts (pisani plašči s krasnimi cvetličnimi podlogami, za katere se splača razbiti hranilnik, častna beseda), in Jeanette Madsen iz dua Rotate, ki je znan po seksi večernih oblekah in od leta 2018 velja za absolutni modni »must have«, na večerji pri blagovni znamki Baum und Pferdgarten boste naleteli na celoten Gannijev PR-oddelek in pri Stine Goya zmeraj tudi na oblikovalko nakita Sophie Bille Brahe.



Medsebojna podpora in neizpodbitna vera v organsko pravičnost, predvsem pa samozavest, ki sledi spoznanju, da si nekaj naredil prav, so vcepljene tudi v DNK institucije, kot je uradni københavnski modni teden (Copenhagen Fashion Week, CPFW). Januarja letos je Cecilie Thorsmark, vodja CPHW, uradno naznanila 17 standardov za podporo trajnostni usmeritvi – blagovne znamke, ki svoje kolekcije predstav­ljajo v okviru uradnega danskega modnega tedna, bodo imele tri leta časa, da vanje med drugim vključijo najmanj petdeset odstotkov recikliranih materialov, sledijo načelu »zero waste« pri snovanju modne revije in se odpovedo plastiki (CPFW je že letos prepovedal vodo in pijače v plastenkah in tudi plastične obešalnike). Ne preseneča, da pobuda, ki napoveduje radikalno spremembo v tem, katero vlogo v širšem ekonomskem sistemu igra moda, prihaja prav s severa.

Ganni je blagovna znamka, ki se je že leta 2018 zavezala odgovornosti pri svoji produkciji: sedemdeset odstotkov njihovih kolekcij je izdelanih iz recikliranih materialov, enako velja za embalažo, ki jo uporabljajo za pošiljke kupcem. Poleg tega je trgu predstavila koncept Repeat, sistem, ki omogoča, da oblačila najamete in jih ob koncu sezone bodisi vrnete (in s tem omogočite, da Ganni odslužena oblačila reciklira v okviru novih kolekcij) ali odkupite za nižjo ceno.

{link}655231**Text Linka{/link}

In najboljše? Ganni svoje ekološke pobude predstavlja skromno in na način, ki te prisili, da se vanj zaljubiš (če doslej še nisi bil, kakopak). Kakor je pred kratkim povedala kreativna direktorica Ditte Reffstrup: »Ganni je družinsko podjetje, ki sledi principu transparentnosti v vsem, kar počne. Ni nam vseeno za planet, tako kot nam ni vseeno za ljudi, produkt, napredek. Neradi pravimo, da smo eko blagovna znamka, ker nismo. Se pa zelo trudimo, da postanemo najboljša mogoča različica nas samih.«

V času, ko je modna industrija (večinoma upravičeno) deležna konstantne kritike tako zaradi elitizma kot neodgovornega ravnanja v okviru ekološke krize, se københavnska modna krajina čuti kot prvi jesenski dež po dolgem sušnem poletju.

Iskrenost, nepretencioznost in preprostost v kombinaciji z zdravo mero družbene odgovornosti dokazujejo, da je na scandi chic vredno staviti vse svoje karte, ker: a) je moda stvar identitete (in ne trendov), b) mora biti moda nosljiva (in ne kostumska), c) je ključ do uspeha v zmernosti (in ne v ekscesu, razen kadar je govor o zabavah) in d) je prav, če moda pušča čisto malo prostora tudi za humor.