Sindrom bolnih stavb v Sloveniji

Že od leta 2000 gradbena stroka v Sloveniji daje prednost zrakotesni vgradnji. Glavni razlog za to je želja po čim manjši porabi energije za ogrevanje, pa tudi skladnost z evropskimi standardi, kjer so s temi trendi začeli že pred nami... Napaka.
Fotografija: Foto Pixabay
Odpri galerijo
Foto Pixabay

Naenkrat smo vsi začeli govoriti o energetski učinkovitosti, energetskih prihrankih, nizkoenergijskih hišah, pasivnih standardih pri gradnji itn.
Začele so se množične energetske prenove obstoječih objektov, ljudje v svojih domovih menjavajo okna, dodajajo izolacijo in spreminjajo način ogrevanja.
Na žalost pa smo vsi pozabili, da dobro zatesnjeni objekti v sebi skrivajo velik problem. Zaradi nezadostne izmenjave zraka, ki se enostavno izrabi, se ljudje po tekočem traku srečujejo s prekomerno vlago v prostorih, plesnijo in kondenzom na oknih. Presežene so koncentracije CO2 v prostorih v primerjavi s kisikom, kar posledično pomeni bistveno slabše počutje, nemirno spanje in dolgoročneje tudi možnosti za resnejše zdravstvene težave.
Zakaj je tako?
Svetloba in zrak močno vplivata na produktivnost, tudi, ko so spremembe tako majhne, da jih fizično ne zaznamo.

Pozabili smo na to, da naša hiša oz. stanovanje ni laboratorij za doseganje energetskih prihrankov, temveč prostor, kamor se zatečemo po napornem delu, kjer se sprostimo in napolnimo z novimi močmi. Namesto da bi izboljšali kakovost bivanja, smo začeli postavljati invalidne objekte – stroka pa je to poimenovala »sindrom bolnih stavb«.
Pozabili smo na to, da je naša osnovna potreba dihanje, da moramo dihati svež zrak in da mora tudi naš dom dihati.
Pozabili smo na to, da vse pohištvo, preproge, zavese, pa tudi zidne barve v majhnih količinah v zrak spuščajo strupene snovi, ki so dolgoročno zelo škodljive za zdravje. Če svojega doma ne prezračujemo redno, se koncentracije strupenih snovi povečajo in že ob vstopu v prostor začutimo zatohlost in slab zrak.
Pozabili smo na to, da običajna družina s prhanjem, sušenjem perila, kuhanjem, potenjem idr. povprečno proizvede okoli 15 litrov vlage dnevno, ki ostaja v našem domu, če nimamo urejenega prezračevanja. Vlago vsrkajo stene in slej ko prej pride do nastanka plesni.
Skratka, pozabili smo na pomen prezračevanja!
Na srečo je stroka našla odgovor na omenjene težave in vse od leta 2010 so na voljo decentralni sistemi prezračevanja (imenujemo jih tudi LUNOS, po družbi, ki je patentirala tak način prezračevanja), ki odpravijo vse težave, nastale zaradi zrakotesne gradnje ali zrakotesne sanacije.
Prezračevalni sistem LUNOS z rekuperacijo (brez toplotnih izgub) je mogoče vgraditi tako v novogradnje kot tudi v obstoječe objekte. Vgradnja je cenovno sprejemljiva, razmeroma enostavna in hitra. V primerjavi z zastarelimi centralnimi sistemi ima decentralni sistem prezračevanja LUNOS številne prednosti, med katerimi bi izpostavil to, da ni treba vgrajevati zračnih kanalov.
Prezračevalni sistemi so torej postali cenovno dostopni vsakomur in počasi postajajo obvezna oprema vsakega doma. Naše podjetje je v zadnjih 8 letih prezračilo več kot 10.000 slovenskih domov in opažamo, da se Slovenci vsak dan bolj zavedamo, da za zdravo življenje potrebujemo svež zrak.
Verjamem, da bomo v prihodnjih letih ujeli prezračevalne trende najbolj razvitih držav EU, kjer vsaka energetska sanacija obvezno vključuje tudi vgradnjo prezračevalnega sistema. Pri njih je prezračevalni sistem postal nekaj tako samoumevnega, kot je na primer klima v avtu.


Milan Kuster, univ. dipl. ing. gradb., direktor podjetja Lunos

Več iz rubrike