Se Angelca, stara 60 let, zaveda, kolikšno pokojnino bo imela?

Obstaja kar nekaj dobrih razlogov, zakaj bi vsak posameznik moral načrtovati svoje »tretje življenjsko obdobje« in koliko denarja bo za to potreboval. Živimo vedno dlje in v pokoju preživimo vedno več let. Pri tem pa je še vedno pogosto zelo zmotno prepričanje, da bomo na stara leta potrebovali manj. Stroški življenja se ne bodo zmanjšali, svoj čas bomo verjetno želeli preživljati aktivno, prav tako pa se na stara leta poveča možnost bolezni in pojavi potreba po prilagoditvi življenjskega okolja. Čeprav s(m)o nekateri zelo dobro ozaveščeni glede zdravja, načrtovanja oskrbe ali načrtovanja aktivnega preživljanja tretjega obdobja, velikokrat pozabimo na finančni vidik vsega tega.

Kakšne dohodke lahko pričakujemo?

Že vrabci na strehi čivkajo, da država za vse ne bo mogla poskrbeti, saj je že zdaj premalo sredstev v zdravstveni blagajni, viri za dolgotrajno oskrbo se še iščejo, pokojnine pa so vse prej kot zavidanja vredne. In ravno pokojnine so tisti vir prihodka, od katerega večina ljudi po upokojitvi še vedno živi in za katerega tudi današnje delovno prebivalstvo pričakuje, da ga bo dobilo. No, današnji mladi so, glede na naše izkušnje, glede višine pokojnine iz prvega stebra še najbolj pesimistični, in to upravičeno. Povprečna starostna neto pokojnina zdaj znaša približno 612 evrov (povprečje vseh izplačanih pokojnin), povprečna neto pokojnina za 40 let delovne dobe pa 804 evre. Pa se Angelca, ki je danes stara 60 let, zaveda, kolikšno pokojnino bi prejemala ob upokojitvi? Ali koliko bo prejel Miha, ki je star 50 let, ali pa Matej, ki je danes star 40 let, ali pa Tina, ki je stara 20 let? Po sedanji veljavni zakonodaji je odmerni odstotek za moške 57,25 odstotka povprečne plače za polno delovno dobo, za ženske pa 60,25 odstotka (letos znaša 64,25 odstotka, a se bo do leta 2023 znižal na 60,25 odstotka).

Tudi dolgo življenje stane. Sploh če naj bo kakovostno.

Če poenostavimo in predpostavimo, da imajo vse osebe v svoji aktivni delovni dobi plačo v višini povprečne plače v RS, ki trenutno znaša 1571,30 evra bruto (neto 1041,39 evra), in če zanemarimo valorizacijski količnik, potem bi bila Angelčina pokojnina 669 evrov, Miha in Matej bi, ko bi se upokojila, prejemala 596 evrov, Tina pa 627 evrov. Vse seveda ob predpostavki, da se zakonodaja ne bo spremenila. Tega se Angelci ni treba bati, prav tako verjetno ne Mihi, pri Mateju in Tini pa se bodo pogoji že precej spremenili. Tako nakazuje tudi bela knjiga o pokojninah, predstavljena aprila.

Pri tem ne smemo zanemariti, da posameznik v svoji aktivni dobi poleg plače prejema tudi nadomestilo (regres) za prehrano ter prevoz na delo, ki lahko znaša od 100 evrov navzgor, česar pa kot upokojenec ni deležen. Dejanska razlika med prejemkom na osebni račun v času dela in v času, ko je posameznik upokojen, se tako danes že približa 50 odstotkom. Pa si Angelca, Miha, Matej in Tina predstavljajo, da bodo po upokojitvi živeli s polovico manjšim dohodkom? Si lahko predstavljate vi, kako boste s tem preživeli, kaj šele poskrbeli za zgoraj našteta področja in morebiti še za svoje otroke?

Trenutne projekcije

Dejstvo je, da bodo prihodnje reforme še zmanjševale obseg pravic. Najbolj očiten je prikaz v beli knjigi, ki se nanaša na pokojnine iz prvega stebra. Država že danes za potrebe izplačevanja pokojnin obstoječim upokojencem namenja 1,46 milijarde evrov, saj se iz pobranih prispevkov za financiranje obstoječih pokojnin nabere le 3,61 milijarde evrov. Skupni strošek izplačila pokojnin predstavlja 11 odstotkov slovenskega BDP, samo državni del iz proračuna pa 3,8 odstotka. Če se država ne bo lotila reforme, se bo ta delež po projekciji povečal na več kot 15,5 odstotka BDP. To povečanje bo, glede na to, da je aktivnega prebivalstva vedno manj, upokojencev pa vedno več, padlo na pleča delodajalcev, delojemalcev (pri čemer smo že zdaj država z najbolj obremenjenimi plačami) ali pa na državni proračun.

In če vemo, da so vsi odhodki državnega proračuna za leto 2015 znašali 9,95 milijarde evrov – torej je za tekoče pokojnine šlo skoraj 15 odstotkov državnega proračuna – in da je imel državni proračun v letu 2015 primanjkljaj v višini 1,39 milijarde evrov, dolgoročno to ni vzdržno. Če se struktura državnega proračuna posebej ne spremeni, bi delež izdatkov za pokojnine okoli leta 2050 presegel že 35 odstotkov! Seveda bi se minus v državni blagajni precej povečal in vprašanje je, ali lahko država to v nedogled financira z zadolževanjem, tako kot je delala v preteklih letih, ko se je slovenski dolg tudi zaradi obstoječih pokojnin (v glavnem pa seveda zaradi reševanja bančnega sistema v Sloveniji) povečal na 83,1 odstotka v letu 2015 (z 21,8 odstotka v letu 2008).

Brez reform in zadostnih finančnih sredstev ne bo šlo

Reforme bodo najverjetneje prinesle še nižje pokojnine. Udobno starost si bo moral zagotoviti vsak sam.

Z izzivom dolgoživosti bi se najprej morala ukvarjati država. Tako na področju pokojnin kot tudi zdravstvene in dolgotrajne oskrbe. A zavedati se moramo, da nam bodo reforme najverjetneje prinesle še nižje pokojnine in zmanjšanje obsega nekaterih drugih pravic, kar pomeni, da si bo moral vsak posameznik za varno starost zagotoviti zadostna finančna sredstva tudi na lastno pest. To je že ustaljena praksa večine razvitega sveta, le Slovenci imamo tu še težave. Predvsem z zavedanjem o potrebi, a tudi s pomanjkanjem znanja in izbiro ustreznih mehanizmov. Zato si želim, da bi resneje spodbujali debate o možnih rešitvah, predvsem pa od države zahtevali vzpostavitev okolja, ki nam bo vsem omogočalo pravočasno prevzemanje odgovornosti za lastno prihodnost.

Damir Verdev, izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice