Rjovenje mačka odnaša na stotine milijard

Vsak zaposleni potrebuje čas za sprostitev, tudi zabavo. Skoraj noben mesec v letu nima toliko možnosti za zabavo kot december, ko si kolegi na službenih zabavah nazdravljajo med obujanjem spominov na kmalu staro leto in kovanjem načrtov za novega, ko se prijatelji srečujejo na stojnicah v središčih mest, na kuhanem vinu, medici in še čem. Ampak naslednjega dne …

»Drugi dan mi je tako, kot da mi kaj fali, kot da bi 'telo nekaj u meni kažin nardit, kot da b' mi jetra gledala ven iz oči,« opisuje alkoholnega mačka Iztok Mlakar v svoji pesmi Beštja, preden dramatično sklene: »Drugi dan mi je prav res, ma za se ubit.« Raziskave kažejo, da lahko delodajalci marsikdaj »delijo ta sentiment« ob pogledu na od pretiranega veseljačenja utrujene in zmačkane zaposlene. Spogledovanje z dnom kozarca sinoči prinaša manj produktivnega delavca davi, pa naj bo to za pisalno mizo ali tekočim trakom.

Kakšni dve leti stara študija ameriškega centra za nadzor bolezni (Center for Disease Control) oriše stroške alkoholiziranosti v šokantnih številkah. Čezmerno pitje – v primeru žensk so to štiri pijače v enem večeru, pri moških pa pet pijač – je leta 2010 stalo ameriško ekonomijo kar 250 milijard dolarjev. Po grlih je tako v enem letu steklo za pet slovenskih BDP, in sicer v zmanjšani produktivnosti, stroških zdravljenja, kriminalu pijanih in škodah v prometnih nesrečah. Približno 40 odstotkov tega zneska pokrijejo davkoplačevalci, velik del preostanka pa zasebna podjetja, zavarovalnice …

Shutterstock

O prometnih nesrečah govori največ, saj pomenijo marsikdaj tisti najbolj krut, nepričakovan in boleč konec življenjske poti bodisi alkoholiziranega voznika ali nič hudega slutečih treznih udeležencev v prometu. Toda te v ekonomskem smislu niso tako škodljive, kot drugi stranski učinki čezmernega pitja alkohola. V ZDA so prometne nesreče leta 2010 povzročile 13 milijard dolarjev gospodarske škode, dve milijardi dolarjev manj kot kriminalna dejanja pijanih ljudi.

Največji račun gospodarstvu izdaja alkoholni maček na »dan potem«, ko marsikateri stol v službi sameva – v Veliki Britaniji kar četrtina zaposlenih dela štiri ure ali manj na dan zatem, ko se ga napijejo –, spet drugi pa se šibi pod težo nečesa, kar bolj spominja na kup nesreče kot produktivnega zaposlenega. Samo alkoholni maček naj bi ameriško gospodarstvo zaradi izgubljene produktivnosti stal 90 milijard dolarjev. Skupni stroški zaradi vseh dejavnikov, povezanih z alkoholom, stane ZDA skoraj 180 milijard dolarjev na leto. S to vsoto je mogoče danes kupiti več kot polovico vseh bitcoinov na svetu.

Skrivnostna učinkovina zvarka, ki naj bi odgnal glavobol in druge znake mačka, je dihidromiricetin (DHM), ki ga najdemo v listih azijskega drevesa Hovenia dulcis.

Nič drugače ni v Evropi, kjer so stroški čezmernega pitja alkohola ocenjeni na skoraj 156 milijard evrov na leto, piše v študiji, ki jo je za evropsko komisijo pred nekaj leti opravil kanadski CAMH (Centre for Addiction and Mental Health). A to je zgolj ena ocena, po drugi, ki je stara resda že desetletje, naj bi alkohol povzročil evropski družbi od 80 do 220 milijard evrov škode, podobno kot tobak. Če zraven prištejemo še neoprijemljive stroške, prezgodnje smrti, kriminal, socialne in zdravstvene težave, naj bi skupna škoda znašala od 150 in celo do 760 milijard evrov na leto, kar bi v današnjem gospodarstvu pomenilo približno pet odstotkov BDP Evropske unije.

Maček je problematičen na obeh straneh Atlantika. Evropsko gospodarstvo je zaradi absentizma, neproduktivnih dni v službi in brezposelnosti, povezane z alkoholom, leta 2003 ostalo brez 42 milijard evrov. Če upoštevamo inflacijo in današnje gospodarstvo v EU, bi se lahko stroški povečali na 75 milijard evrov na leto. Ali morda še precej več. Ne smemo pozabiti, da se je družini EU po letu 2003 pridružilo nekaj vzhodnih in balkanskih držav, kjer je alkohol precej bolj prisoten kot na zahodu. Evropejci popijemo največ alkohola, kažejo podatki Svetovne zdravstvene informacije (WHO) iz leta 2010. Kar 16,2 odstotka odraslih se predaja opijanju (HED – 60 gramov ali šest standardnih pijač v eni noči). A to je zgolj povprečje. Na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in v baltskih državah je opijanje značilno za več kot 30 odstotkov odraslih. In vse te države so se EU priključile po letu 2003.

Shutterstock

Rešitev za mačka?

Kako mogočno mijavka alkoholni maček, je skorajda nemogoče natančno oceniti. Jasno je le, da povzroča veliko škodo. V Veliki Britaniji je na primer po študiji revizijske hiše PwC na prvem mestu med vzroki za odsotnost z dela, kar 32 odstotkov ljudi je priznalo, da je zaradi alkoholnega mačka že ostalo doma. Druga študija kaže, da se produktivnost tistih, ki kljub temu pridejo na delo, zmanjša za 27 odstotkov. Pri tem je pomembno spoznanje, da v Evropi verjetno najpogosteje prebolevamo mačka. Po podatkih WHO je žeja v Evropi najhujša. Povprečni Evropejec vsako leto spije 11 litrov čistega alkohola (v Sloveniji 10,6 litra), kar je dobro četrtino več kot na primer Američani.

Pristopov k reševanju problemov zaradi razširjenosti navade pitija alkohola je v sodobni družbi vse več. Celovit načrt so leta 2012 skovali v Bruslju, katerega temelj ni kurativa, temveč preventiva. Potrošnike želijo prepričati, da je lahko pitje alkohola izjemno škodljivo – ne nazadnje je s čezmernim pitjem v EU povezanih okoli 200.000 smrti na leto. Zmerno pitje pomeni zmernejše učinke in tudi manj močne alkoholne mačke.

Dr. Joris Verster: »Edini način za preprečitev alkoholnega mačka je zmerno pitje alkohola.«

»Edini način za preprečitev alkoholnega mačka je zmerno pitje alkohola,« je pred časom za BBC dejal dr. Joris Verster, zdravnik in profesor na univerzi v Utrechtu. A prav na tem področju mnogi vidijo možnost zaslužka. Pred leti je postalo priljubljeno obiskovanje ustanov, kjer so z infuzijami zdravili simptome mačka, medtem ko se je v Južni Koreji od takrat razvil trg z zvarki proti mačku, ki je danes vreden več kot 120 milijonov dolarjev. Podobno je na Japonskem. Čeprav so Azijci znani po slabem prenašanju alkohola, so nekaterih poslovneži hkrati prepričani, da lahko globalni trg zvarkov proti utrujenosti, dehidriranosti, glavobolu, razdraženosti, slabosti in še nekaterim simptomov, ki so združeni pod izraz alkoholni maček, zraste na več kot pet milijard dolarjev.

Eden izmed njih je tudi Sisun Lee, Američan azijskega rodu in nekdanji produktni vodja v Facebooku in Tesli. Njegov projekt Morning Recovery (Jutranje okrevanje, op. p.) je na platformi za množično financiranje Indiegogo poleti zbral več kot 250.000 dolarjev, v treh mesecih je zaslužil prvi milijon. Skrivnostna učinkovina zvarka, ki ga je treba spiti po prekrokani noči, a pred spanjem, je dihidromiricetin (DHM). Najdemo jo v za Azijo značilnem listavcu Hovenia dulcis, iz listov katerega naj bi Azijci že tisočletja delali zvarke za zdravljenje alkoholnega mačka. Podgane, ki so bile opite kakor po 15 do 20 steklenicah piva, naj bi se streznile pet minut po tem, ko so jim ameriški znanstveniki vbrizgali DHM.

Lee prisega, da zvarek Morning Recovery deluje. Med uporabniki na facebooku pa je nekakšen konsenz, da zvarek ni zdravilo, da pa nekoliko olajša jutra po prekrokani noči. A nekaj podobnega bi lahko trdili za mnoge »terapije«, od čudežnih juhic, čajev, tablet proti bolečinam … Na zdravilo bomo morali torej še počakati, in to predvsem zato, ker znanstveniki še niso prišli od dna temu, kaj alkoholni maček pravzaprav je. Jasno je torej le, da bo še naprej povzročal ekonomsko škodo, ki je običajno največja v dneh, ko jutro prežene svetlikanje okrasnih luči. V veselem decembru.