Rimske terme na poti stare slave

Pogled v zgodovino kopališča pa razkriva zanimivejše zgodbe. Pravijo, da se za vsakim dobrim konjem praši. Rimske terme so v svoji dolgi zgodovini za seboj dvignile veliko prahu.

Najstarejše terme v Sloveniji so v kraju Rimske Toplice na pomembni strateški poti, ki povezuje Celje in Zidani Most z Ljubljano. Vrelce termalne vode, ki so tisoč metrov pod zemeljskim površjem, in njihovo vodo, ki ima ob izviru 40 stopinj Celzija, so Rimljani odkrili 39 let pred našim štetjem. Kopališče je prvič pisno omenjeno leta 1486 v oglejski listini, ko so ga celjskim knezom prevzeli Habsburžani. Kopališče je bilo že takrat znano po vsej Evropi in vse do leta 1840, ko jih je kupil tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, si je za njegovo lastništvo prizadevalo veliko plemičev.

Le za ekskluzivne goste

Uhlich je zdravilišče poimenoval po kraju Rimske Toplice, dal je zgraditi Sofijin dvorec, uredil okolico in privabil številne ugledne goste, kot so Napoleonova sestra princesa Murat, cesar Ferdinand, Viktorija Badenska, princesa Sissi, Elizabeta Bavarska, Vuk Karadžić in drugi svetovljani. Vsak eminenten gost je v toplicah pustil spomine iz domovine, ki so tam še zdaj. Imeli so navado posaditi drevesa iz domačih krajev, zato še zdaj v okolici term lahko opazimo sekvoje, kanadske čuge, japonske hloe, ciprese, kalifornijske cedre in druga zanimiva drevesa.

Med drugo svetovno vojno je bilo zdravilišče zaprto za obiskovalce, saj so ga zasedli nemški vojaki, po vojni pa ga je do osamosvojitve Slovenije leta 1991 upravljala Jugoslovanska ljudska armada. Tudi takrat je bil kompleks namenjen le izbranemu krogu ljudi, jugoslovanskim častnikom in oficirjem.

Temno obdobje za Rimske terme

Ko se je Slovenija osamosvojila, se je za Rimske terme začelo temno obdobje. Oblast se ni znala dogovoriti, kaj narediti s 36.000 kvadratnimi metri zdraviliškega kompleksa, zato so bile toplice dvajset let zaprte. Rimske terme so leta 2011 spet odprle svoja vrata, dobile naziv termalnega in klimatskega zdravilišča, k sodelovanju povabili številne strokovnjake in specializirane zdravnike. Za prenovo državne dediščine, ki so jo takrat označili za največjo investicijo v domačem turizmu, so se skrivale mračne zgodbe, ki so kmalu po odprtju prišle v slovensko javnost. Nekdanji direktor term je v sodelovanju z Vegradom domnevno izdajal ponarejene račune in od države ter EU po nepravični poti prejel za Rimske terme 3,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. O aferi, ki je bila del kazenskih zadev Čista lopata, se je v javnosti govorilo več let, leta 2013 pa je družba Rimske terme zdrsnila v stečaj.

Z novim lastnikom do stare slave

Stečajni postopek je bila očitno ena boljših stvari, ki se je zdravilišču zgodila po osamosvojitvi Slovenije. Že na prvi javni dražbi je bilo zdravilišče prodano za 8,5 milijona evrov ruskemu podjetju Terme resort, za katerim je armenijski poslovnež Valerij Arakelov. Terme so kljub preteklim nevšečnostim dobro poslovale, koncepta zdravilišča Arakelov ni spreminjal. Gre za edinstven primer v Sloveniji, ko je podjetje v celoti brez prekinitve nadaljevalo poslovanje v stečaju vse do predaje novemu lastniku.

Rimske Terme

Edinstven pa je tudi prvi in edini slovenski kopališki muzej, v katerem se gostje lahko pobliže seznanijo z dvatisočletno razgibano zgodovino luksuznih term. Sodobne Rimske terme kljub prenovam ohranjajo bogato kulturno dediščino. Del notranjosti term je avtentičen in močno spominja na rimska kopališča, ki jih poznamo izpred dva tisoč let.

Arakelov je spremenil videz Rimskih term v sodobno prestižno znamko in spet spravil termalni »resort« na poti stare slave. Poleg edinstvene arhitekturne zasnove in razkošne ponudbe, slovenske in tuje goste prepriča njihova akrotermalna voda, ki kot ena najbogatejših vod v Sloveniji glede na vsebnost kemijskih elementov blagodejno vpliva na človeško telo. Pomaga pri zdravljenju bolezni kosti, mišic, dermatoloških, ginekoloških, pljučnih, želodčnih in nevroloških bolezni.

Veliko ljudi obišče Rimske terme zaradi zdravstvenih razlogov, še več obiskovalcev pa vstopi v kopališče, wellness in kozmetične salone term zaradi luksuznih sproščujočih in lepotnih tretmajev, ki vplivajo na dobro počutje in lepoto. V termalnem kompleksu so zdaj štirje hoteli, bazeni, savne, lepotni salon, športni center, medicinsko zdravilišče, dve restavraciji (ena à la cart), kavarna, nočni bar in 23 hektarov veliki park.

Rimske terme torej niso le zgodovinsko pomembno kopališče zaradi svojega edinstvenega vrelca, ampak so za imenom burni procesi lastništva, upravljanja in spreminjanja koncepta tega, kar je na površju vrelca in širšega okoliša kraja. Iz antične slave do kriznega obdobja po osamosvojitvi Slovenije se zdi, da Rimske terme vseeno stopajo na pota stare slave ter pod črto še vedno veljajo za kakovosten in predvsem blagodejen oddih, kar je konec koncev ključno za obiskovalca.