Rekordi v turizmu na plečih izčrpanih delavcev

Neuradni podatki stanja v slovenskem turizmu kažejo, da je bilo letošnje leto že peto leto zapored rekordno. Večje število obiskovalcev so v prvih osmih mesecih imeli vsi obmorski kraji, prihodki hotelirjev v Portorožu so neuradno višji od lanskih. V Portorožu in Piranu so imeli avgusta za dva odstotka več hotelskih prenočitev, ugotavljajo v Turističnem združenju Portorož. Rekordi so bili na Obali izjemni maja, ko so imeli za 17 odstotkov več hotelskih prenočitev kot v istem obdobju lani. 
Očitno slovenski turizem očitno stopa po začrtani poti, na kateri je bilo še lani izziv, kako iz destinacije za množični turizem ustvariti destinacijo za petzvezdične goste, kjer bo od gostov mogoče iztisniti več denarja in tako povečati dodano vrednost. Petičnih gostov je bilo letos kar nekaj, v Portorožu in Izoli skoraj ni bilo več opaziti avtobusov, tudi hotelirji opažajo, da je čedalje manj paketnih rezervacij. Kljub temu pa bo na uradne številke, koliko dodane vrednosti je turistični sektor ustvaril, treba počakati do konca meseca.

Blaž Samec

Izvir težav v pomanjkanju kadra

Od ustvarjene dodane vrednosti je namreč odvisno to, za koliko se bo povečal BDP ter kakšne plače si turizem lahko v prihodnosti privošči izplačevati turističnim delavcem, ki jih krvavo potrebuje.

Delavci imajo v prvi polovici leta že več kot pol milijona opravljenih nadur. Kolektivna pogodba zdaj določa, da jim mora delodajalec po preteku več kot enega leta od nastanka nadure izplačati za 50 odstotkov višjo urno postavko.

V branži, kjer je trenutno okoli 32.000 zaposlenih, po ocenah primanjkuje približno 7000 delavcev, pojasnjuje sekretarka sindikata delavcev turizma in gostinstva Karmen Leban.
Če se čudite, zakaj so ene izmed najboljših in najbolj priljubljenih gostiln ob nedeljah ali kakšnih dnevih med tednom kljub velikemu povpraševanju zaprte, se odgovor skriva v pomanjkanju delavcev. Gostilne preprosto ne morejo zagotoviti dovolj delavcev, da bi bile lahko odprte vse dni v tednu. Marsikatera kljub temu od svojih zaposlenih pričakuje, da bodo delali tudi po tri mesece brez enega dneva počitka. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma, ki je bila podpisana avgusta letos, področja izčrpavanja delavcev ni končala, je pa nekoliko omilila kreditiranje delodajalcev. Za presežne ure, ki jih turistični delavci ustvarjajo in jih zaradi pomanjkanja kadra nikoli ne morejo izkoristiti, je kolektivna pogodba dosegla petdeset odstotkov višje izplačilo, kadar je nanj treba čakati več kot eno leto. To ni redka praksa. V sindikatu si obetajo, da bo to prisililo delodajalce, da delavcem z boljšim načrtovanjem organizacije dela omogočijo proste dneve ali pa jim presežne ure izplačajo čim prej. Izplačila si delavci sicer ne želijo, saj z njim pogosto zgolj zapadejo v višji dohodninski razred, kar pomeni, da na koncu na bančni račun ne dobijo prav veliko več denarja.
»Imamo primer sobarice, ki je dobila 300 evrov za presežne ure, na koncu leta pa je plačala 280 evrov dohodnine državi,« navaja Lebanova. »Ljudje v turizmu se hočejo spočiti. Ravno zaradi tega sta bistvena dobra organizacija in planiranje delovnega časa,« dodaja.

Vsakdo je lahko natakar, vztraja ministrstvo

Da je delavcev v turizmu in gostinstvu premalo, je jasno že vrsto let. »Sindikat na to opozarja že pet let, a se v tem času ni storilo nič, da bi mlade privabili v panogo.« Zagotovo pri tem ni v pomoč, da je ministrstvo z zakonom o gostinstvu poklic natakarja, s tem ko zanj ni več potrebna izobrazba, popolnoma razvrednotilo. »Z delodajalci smo opozarjali, da res ne more biti vsak gostinec, svarilo, da bo s tem padla kakovost ponudbe v turizmu in da se bo manj ljudi odločalo za poklic, pa ni zaleglo. S tem je ministrstvo slovenskemu turizmu naredilo levjo uslugo,« je prepričana Lebanova, predstavnica sindikata delavcev, sicer pa tudi gostinka.
Ali bi morali natakarje znova priznati kot poklic, za katerega je določena obvezna izobrazba, je bila namreč žgoča tema tudi med tokratnimi pogajanji o kolektivni pogodbi, a ministrstvo v razpravi znova ni imelo posluha za argumente sindikata in delodajalcev, da bi vsaj za delavce v določenih turističnih in gostinskih obratih določili obvezno izobrazbo.

Blaž Samec

Letos ustvarjenih že več kot pol milijona neplačanih nadur

Pogajanja so se zavlekla tudi zaradi vrste drugih nesoglasji, najtežje se je bilo dogovoriti o višini plačila presežnih ur. Leta 2017 je bilo v turizmu in gostinstvu ustvarjenih čez 500.000 neplačanih presežnih ur, prav toliko pa se jih je že nabralo zgolj v prvi polovici leta 2018.

Turistični in gostinski obrati ne morejo zagotoviti dovolj kadra, zato ob določenih dnevih zapirajo vrata in delo začenjajo kasneje.

Delavci so v pogajanjih zahtevali, naj se konča praksa, ko nadur ne dobijo izplačanih pol leta ali celo več kot eno leto, prav tako pa jih ne morejo izkoristiti, ker ni nikogar, ki bi jih nadomeščal. Sindikat je tako predlagal, da se ure izplačajo takoj, ko delodajalec ugotovi, da zaradi pomanjkanja kadra delavec ur ne bo mogel izkoristiti. Delodajalci so se s tem strinjali in na koncu so se v obojestransko zadovoljstvo dogovorili, da če se presežna ura v prvih mesecih od dneva, ko je bila narejena, ne more izkoristiti v sledečih šestih mesecih, jo je treba plačati v višini količnika 1,3 od osnovne postavke. Če delodajalec tega ne naredi in se ure še nadalje nabirajo, je treba v dvanajstih mesecev od njenega nastanka te ure delavcu plačati v višini 1,45 urne postavke, če tudi takrat ne omogoči delavcu prostih dni, so presežne ure vredne 1,5 urne postavke. Sindikat je sicer zahteval za sedemdeset odstotkov višje plačilo za čakanje na izplačilo, daljše od enega leta, a delodajalci v to niso privolili.
»Zakaj bi delavci pri že tako nizkih plačah s svojimi nadurami še kreditirali delodajalce, ki ustvarjajo dobičke? Prav je, da so za to, da čakajo na plačilo že opravljenega dela, plačani več, saj gre pravzaprav za posojilo in normalno je, da za to dobijo nekaj več denarja,« pojasnjuje Lebanova.

Zakonodaja se krši v vsakem primeru

Kljub temu da je tudi z evropsko zakonodajo določeno, da nihče ne sme delati več kot 56 dni v tednu, je sindikat privolil, da je z delodajalci podpisal dogovor o trimesečnem referenčnem obdobju za dnevne odmore in počitke. Zaradi pomanjkanja delavcev so delodajalci namreč v stalnem prekršku, ko njihovi zaposleni delajo več kot sedem dni brez počitka. Dogovor tako delodajalce zavezuje, da v prvih treh mesecih, ko ugotovi, da presežnih ur delavci ne morejo izkoristiti, takoj sprejme ukrepe za boljšo organizacijo dela. »Ali bolje razporeja delavce ali obrat ob določenih dnevih zapre oziroma obratovanje vsak dan začne kasneje, recimo ob dvanajsti uri namesto ob sedmih zjutraj,« pojasnjuje Lebanova.
Nova kolektivna pogodba prinaša tudi višje plačilo za letni regres v višini najmanj tisoč evrov. Druga velika razlika je, da pogodba prvič po dolgem času velja za štiri leta, s čimer bo delovno okolje vsaj nekaj časa stabilno. Delodajalce pri tem skrbi, kaj se bo zgodilo, če se gospodarska rast, s tem pa prihod turistov, začne zmanjševati. Lebanova je prepričana, da zaradi izrazitega pomanjkanja delavcev tudi kriza ne more vplivati na to, da turistična panoga ne bi zmogla izplačevati dogovorjenih zneskov. Ker podpisana kolektivna pogodba velja tako za člane sindikata kot nečlane, si je sindikat želel, da s pogodbo člani, ki s članarino financirajo pogajanja, pridobijo določene ugodnosti, a jim to ni uspelo. Delodajalci so kot argument navajali sodbe sodišča, da je kakršnokoli podeljevanje ugodnosti za člane sindikatov protiustavno.

Blaž Samec

O plačah se bodo pogajali jeseni

O višini plač, ki so v turizmu in gostinstvu v primerjavi s trgovinsko dejavnostjo, kjer so pogoji dela z novo kolektivno pogodbo in zakonodajo bistveno boljši, izrazito manjše, se tokrat niso pogajali. Dogovor o povišanju plač bodo poskušali doseči jeseni, ko bodo znani podatki o turistični sezoni 2018. Ljudje v strežbi s povprečno plačo 793 evrov ne dosegajo niti dveh tretjin slovenske plače, povprečna plača kuharja pa znaša 1048 neto. Delodajalci poudarjajo, da si zaradi nizkih cen, ki jih dosegajo zaradi strukture gostov, višjih plač ne morejo privoščiti.

Največ gostov letos prihaja iz Nemčije, Nizozemske in Belgije. Nič čudnega, da so rekorde imeli tudi izposojevalci koles.

Kljub temu da je že decembra 2017 sindikatu v kolektivni pogodbi uspelo za 15 odstotkov dvigniti najnižje osnovne plače za skupini kuhar in natakar, takšnega povišanja za preostale skupine in plačne razrede jeseni ne pričakujejo. Lebanova se zaveda, da bi ob takšnem povišanju marsikateri turistični in gostinski obrati lahko le zaprli vrata.
Koliko več denarja se bo nabralo na računih drugih turističnih delavcev v prihodnji sezoni, Lebanova ni hotela špekulirati, je pa izrazila upanje, da bo »povišanje opazno«. Določiti bodo morali tudi, na kakšen način bodo vrednotili delo, ali glede na delo in poklic, in ne več glede na izobrazbo, kamor se potem v isti plačilni razred uvrščajo tako kuhar in receptor kot medicinska sestra. »To so zastareli koncepti in niso več primerni,« pravi Lebanova. »Pogovarjali smo se o praksi iz Avstrije, kjer imajo določilo, da je najnižja plača v gostinstvu in turizmu plača čistilke in sobarice 1500 bruto, vse druge plače pa so vezane na povečanje minimalne plače,« razloži sogovornica.
V Sloveniji ima sobarica 480 evrov neto plače, kljub temu da dela vse konce tedna in praznike že trideset let, delodajalec pa ji mora, da doseže zakonsko minimalno plačo, izplačevati višje dodatke. »Tej delavki se ne izplača delati, saj je ovrednotena kot nekdo, ki sploh ne dela.«
Lebanova upa tudi, da bodo v nadaljnjih pogajanjih z vladnimi predstavniki in delodajalci našli rešitev, da se ukine prekarno delo in delo na črno, ki je v sektorju zelo razširjeno. Ob minimalni plači delavci v gostinstvu običajno na roko prejmejo še dodatnih 500 do tisoč evrov. »Mislim, da se veliko število delodajalcev zaveda, da je za delovanje panoge veliko bolje imeti ustrezno urejene zaposlitve. Ljudje pa bodo potrebovali še nekaj časa, da bodo dojeli, da jim plačilo na roke na dolgi rok ne prinaša veliko koristi, saj v primeru bolniške in kasneje pokoja na račun dobivajo mizerne zneske.«

Prekarci ali menedžerji?

Prekarnih delavcev je v gostinstvu in turizmu izjemno veliko, po oceni sindikata vsaj 45 odstotkov. Gre za espeje, sezonske delavce, tiste s pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, ki dobivajo ob tem še plačilo na roko, ter fiktivne študente. Izrazito je njihovo število pri majhni obratih, kjer je pogosta praksa »pogodba v predalu«. »Ena od zakonodajno dovoljenih pogodb o delu je med delavcem in delodajalcem podpisana, a nikoli uveljavljena, imajo jo le za vsak slučaj, če pride inšpekcija,« pojasnjuje Lebanova.
V panogi pa se poslužujejo še ene sporne prakse, in sicer individualnih pogodb. To je oblika pogodbe, ki jo podjetja običajno sklepajo z vodilnimi delavci. V njej ni opredeljenih prostih dni, delovni čas je neomejen, določena so pooblastila. Takšne pogodbe slovenska zakonodaja predvideva za vodilne delavce v marketingu, financah, službah za kadre, direktorje itd., v turistični in gostinski panogi pa jo uporabljajo za natakarje, receptorje in vodje kopališč. »Gre za zlorabo instituta individualne pogodbe. Obstajajo primeri podjetij, kjer imajo eno tretjino delavcev zaposlenih na individualnih pogodbah. Ker ne morejo ali ne znajo plačati natakarja po pogodbi o zaposlitvi, mu dajo individualno pogodbo. Tako so kar vsi vodje strežbe in kopališč,« pojasnjuje sogovornica.
Na podlagi teh pogodb delavci običajno prejemajo višje plačilo, a jim ne pripadajo nobene druge pravice, kot so plačilo za bolniško odsotnost ali regres. Veliko kršitev je bilo že prijavljenih na inšpektorat, v nekaterih primerih se doseže redna zaposlitev, v drugih pa se sporne prakse kljub kazni nadaljujejo.
Sindikat pri tem opozarja, da je država lastnica 45 odstotkov slovenskega turizma, zato bi morala biti preostali panogi z dostojnimi plačili in urejenimi pogoji za zgled.

OPRAVIČILO:

V tiskani izdaji smo navedli napačne številke o strukturi gostov. Največ tujih gostev v Slovenijo še vedno prihaja iz Italije, Nemci in Nizozemci so prednjačili le v mesecu juniju. Največ nočitev opravijo tuji gosti, domači gosti opravijo za 30 odstotkov nočitev.