Prihodnost: Kako bolne stavbe vplivajo na naše otroke?

Izsledki, ki jih je povzel direktor David Briggs, vzamejo dih. Kar vsak tretji evropski otrok živi v slabih razmerah, to je skupaj 26 milijonov otrok. Enajst milijonov jih biva v prostorih, ki jim pušča streha ali imajo slabo izolacijo, več kot štiri milijone v stanovanjih s premalo sončne svetlobe, skoraj šest milijonov otrok živi v slabo ogrevanih prostorih in več kot 13 milijonov jih trpi zaradi zvočnega onesnaženja.


Težave nastajajo zaradi gradnje nižje kakovosti in slabših gradbenih materialov, prostorske stiske, poleg tega v marsikateri stavbi nekatera stanovanja nimajo dovolj dnevne svetlobe in svežega zraka. Posledice neustreznih bivalnih razmer, ki prizadenejo otroke, niso le bolezni, kot so bronhitis, astma, virusi, prehladi, ekcemi na koži, v akutnem in kroničnem stanju, temveč tudi precej zmanjšane kognitivne sposobnosti, koncentracija in ustvarjalnost, slabše počutje, manjša aktivnost, okrnjeno čustvovanje.



Vse našteto vpliva na njihovo izobraževanje, saj evropski otroci zaradi sindroma bolnih stavb vsako leto izostanejo od pouka kar 1,7 milijona dni, v Sloveniji skoraj pet tisoč dni. Raziskava pokaže, da imamo pri nas največ težav s primerno osončenostjo prostorov, sledi zvočno onesnaženje, manj težav pa je s prenizkimi temperaturami.


Briggs je končal pregled raziskave s pozivom k višjim standardom kakovosti notranjih prostorov, saj bi lahko pozitivno vplivali tudi na samo gospodarstvo Evrope. Pri prenovi domov, šol in drugih prostorov, v katerih se zadržujejo otroci, je treba poskrbeti za kakovostnejša okna, prijaznejše notranje temperature, boljše prezračevanje in zvočno izolacijo. V tem vidi tudi priložnost za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja družbe, upoštevanje trajnostih politik in zmanjševanje neenakosti, prihranek denarja na dolgi rok in prehod na zeleno energijo.