Prihodnost je digitalna – ne pa nujno tudi svetla

Takoj po »uradnem delu« je sledil tudi tradicionalni dogodek 4 krat 10, ki pravzaprav sledi vodilu novega predsednika mladih menedžerjev – vsakič izpostavi štiri posameznike, ki so v navdih drugim. Letos so predstavili svoj pogled na dinamično prihodnost, predvsem v okviru digitalne transformacije. Ta je neizogibna, prinaša zelo veliko izzivov, ni pa nujno tudi samo pozitivna. In prav na to so opozorili letošnji štirje govorci …

Sophie Honey, veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji

Digitalizacija je v poslu, ki ga opravljam, diplomaciji, zelo koristna. Pomaga nam, da smo boljši, hitrejši, odzivnejši. Tudi meni osebno zelo pomaga, sem velika navdušenka nad pametnimi napravami. Doma imam celo še večjega navdušenca – moža. Svoj telefon je povezal z uro, ogrevalnim sistemom naše hiše v Londonu, z zobno ščetko, celo kovčkom. Ob tem sem vendarle začela razmišljati tudi o tem, ali nismo z digitalnimi napravami postali preveč obsedeni. Relevantne analize kažejo, da je pretirana uporaba družbenih omrežij pri mladostnikih – sploh ponoči – povezana s slabšo kakovostjo spanca, nižjo samozavestjo, višjo stopnjo anksioznosti in depresije. Otroci vse bolj živijo na internetu, vse manj v realnih življenjih in razmerjih. A starši smo tisti, ki smo največji odvisniki od naprav, zato smo mi tisti, ki moramo biti zgled in jih od časa do časa odložiti. Dejstvo je: digitalni svet zasvoji. In tudi to naj bo izziv. Ne glede na to, kako digitalna bo prihodnost, moramo ljudje še vedno ostati na prvem mestu. Človeški stik je tisti, ki šteje. Sicer bi lahko bila že zdaj veleposlanica za Slovenijo kar iz Londona. Pa nisem. In vesela sem, da je tako.

Jaka Levstek, direktor D.Labs

Prihajajoče generacije so ene najbolj delavnih, najbolj izobraženih, ene najbolj inovativnih … A se zaradi njihovih drugačnih pogledov še vedno norčujemo iz njih. Zakaj? Zato, ker se zaradi njih mi zdimo nepomembni. Največja bojazen pri razumevanju digitalne transformacije je, da imajo generacije, ki prihajajo, več znanja in stika s tehnologijo. In tega se bojimo. A transformacija se dogaja. To je dejstvo. Edino, kar lahko storimo, je, da priznamo poraz ali tudi sami poiščemo priložnosti.

Jernej Verbič, pomočnik odgovornega urednika Dela

Dvesto milijonov predvsem mladih že redno uporablja Snapchat. Pa je ta klepetalna aplikacija šele šesta največja na svetu. Največjo, WhatsApp, uporablja že milijarda ljudi. Vse časopisne hiše skupaj vsak dan natisnejo 700 milijonov izvodov. Če primerjamo te številke, bi lahko sklepali, da so naša prihodnost ljudje, ki počnejo neumne stvari in zapravljajo svoj čas z bedastimi aplikacijami brez dodane vrednosti. A neumnosti smo počeli tudi pred spletom. Zdaj so pač digitalizirane. In narobe je, da novinarske vsebine in njihov zaton primerjamo s takimi omrežji. Po pravem »boomu« najrazličnejših digitalnih (pol)novičarskih platform z brezplačnimi vsebinami zadnji podatki medijskih analitičnih hiš kažejo, da se bralci spet obračajo k starim, preverjenim medijskim blagovnim znamkam. Seveda tistim, ki jim uspe svoje kakovostne vsebine primerno umestiti na vse digitalne platforme. A hkrati tudi ne sklepajo kompromisov pri kakovosti. Ljudje še vedno berejo tudi zelo dolge članke brez dodane sodobne »navlake«. A samo če so zares dobri. Končna odločitev bo seveda odločitev javnosti. Kot vedno. Pri novicah je podobno kot pri hrani. Želite hamburger iz McDonald'sa? Ali dobro pripravljeni gourmet burger iz lokalno pridelanih sestavin?

Safiullah Ebadi, računalniški inženir, podjetnik in begunec iz Afganistana

Vesel sem, da sem, po tem, ko sem moral zapustiti posel in življenje doma, tu. Upam, da me bo slovenska vlada sprejela, da bom lahko kaj prispeval. Idej s področja digitalne prihodnosti imam dovolj. Če me bo, ji bom naprej predlagal, naj uvede ministrstvo za informacijsko tehnologijo. Slovenija si ga, glede na svoje znanje, zasluži.