Prekletstvo Malega pankrta: Tragična usoda Jamesa Deana

Takrat se je vzhajajoča filmska zvezda James Dean v svojem porscheju speedster odpeljal v delavnico Competition Motors v Hollywoodu in se odločil, da bo svojo limuzino zamenjal za popolnoma dirkaško usmerjen avtomobil, ki si ga je že dlje časa ogledoval in bi lahko bolje potešil njegovo rastočo dirkaško strast. Avtomobil, ki mu je padel v oči, je bil nizek in eleganten porsche 550 spyder, pobarvan s srebrno nemško tradicionalno dirkaško barvo. Dean se ni zavedal, da je s 7000 dolarjev vredno nakupno pogodbo podpisal tudi svojo smrtno obsodbo.

Le dva dneva po nakupu novega avtomobila je pred restavracijo v Hollywoodu naletel na igralskega kolega Aleca Guinnessa in mu predstavil svojo najnovejšo pridobitev. Guinness se je sprehodil okrog nizkega dirkalnika, preučeval njegove linije in Deanu takoj dejal, da ima avtomobil zlovešč videz, ter dodal: »Če se boš vozil s tem avtomobilom, te bodo prihodnji teden v njem našli mrtvega.«

Natanko teden dni po tem dogodku je Dean res sedel za volan in se podal na osamljeni odsek avtoceste v Kaliforniji. Čeprav je zgodba o njegovem tragičnem koncu že zdavnaj postala hollywoodska legenda, je zgodba porscheja, v katerem je umrl, manj znana. V kratkem času, ko je bil lastnik vozila James Dean, jo je zaznamovalo veliko več tragičnosti in skrivnosti.

Zgodba o uspehu

Deanov hitri vzpon do slave je arhetipska hollywoodska zgodba o uspehu čez noč. Pred tem se je več let preživljal z igranjem majhnih vlog v filmih in na televiziji ter drugimi priložnostnimi deli. Preboj mu je uspel, ko ga je režiser Elia Kazan izbral za vodilno vlogo v filmu Vzhodno od raja. Dean je po premieri postal takojšnja senzacija, zato je kmalu posnel še dva ikonična filma, Upornik brez razloga in Velikan.

Shutterstock

Na drugi strani je Deanova ljubezen do dirkanja vzplamtela leta 1954. Tik preden je začel snemati Upornika brez razloga, se je odločil za nakup prej omenjenega porscheja 356 speedster in z njim nastopil na dirkah v Palm Springu, kjer je med novinci zmagal in v skupnem seštevku dosegel drugo mesto. Ponovno je dirkal nekaj tednov kasneje v Berksfieldu, kjer je dirko končal prvi v svojem razredu in skupno tretji. Zadnjič je igralec dirkal konec maja 1955 v Santa Barbari, kjer pa dirke zaradi težav z motorjem ni končal.

Dean je imel v pogodbi s filmskim studiem klavzulo o prepovedi dirkanja med snemanjem naslednjega filma Velikan, zaradi česar pa se je njegova dirkaška strast med dolgotrajno produkcijo tega filma samo še okrepila. Tako se je torej, ko se je snemanje približevalo koncu, odpeljal k lokalnemu prodajalcu športnih avtomobilov Competition Motors in se odločil za nakup spyderja, po katerem je hrepenel.

Avtomobil so mu na koncu delovnega dne dostavili na parkirišče filmskega studia Warner Brothers. Ker se je snemanje filma končevalo, se je odločil, da bo svojo novo svobodo proslavil tako, da se z novim porschejem prijavi na dirko v mestu Salinas, ki je bila na sporedu 1. in 2. oktobra 1955.

Številka 55

Deanov porsche 550 spyder je bil eden od le 90 izdelanih primerkov in je nosil serijsko številko 55. Šlo je za študijo v avtomobilskega inženiringa v doseganju čim manjše teže. Avtomobil je imel jekleno cevasto šasijo, kombinirano z ohišjem iz aluminija, ki je ponujalo nizko težišče in majhen količnik zračnega upora. Dirkalnik je bil opremljen z zračno hlajenim štirivaljnim motorjem iz aluminija, moč pa se je na zadnji kolesi prenašala prek popolnoma sinhroniziranega štiristopenjskega menjalnika. Kljub majhni prostornini le 1,5 litra je motor proizvedel za tiste čase zelo dobrih 110 konjskih moči. Ob izjemno majhni teži, ki je znašala samo 640 kilogramov, je avtomobil dosegel končno hitrost 220 kilometrov na uro.

Po prejemu avtomobila se je Dean odločil, da ga odpelje k znanemu avtomobilskemu predelovalcu Georgeu Barrisu, ki ga je Dean spoznal med snemanjem Upornika brez razloga. Dean si je zaželel spremembo oblazinjenja na sedežih, dirkaške črte v rdeči barvi na motornem pokrovu ter številko 130 na vratih prtljažnika in pokrovu motorja. Nato so avtomobil odpeljali k sosednji delavnici legendarnega umetnika Deana Jeffriesa in ta je na njegov zadek naslikal napis »Mali pankrt«. To je bil Deanov vzdevek, ki mu ga je dal prijatelj, kaskader, Bill Hickman.

Po končanih predelavah so Deana velikokrat videli med vožnjo v okolici Hollywooda, kjer je svoj avtomobil rade volje pokazal prijateljem in drugim radovednežem. Kljub Deanovemu ponosu nad njim pa mnogi niso delili njegovega navdušenja. Tako se na primer njegovo dekle Ursula Andress v avtomobilu ni želela voziti, saj je trdila, da ima zlobno podobo.

Celo George Barris je čutil neki neopisljiv občutek neugodja ob Malemu pankrtu. »Nekaj čudnega je bilo pri tem avtomobilu ..., ob njem sem dobil neprijeten občutek. Dean je bil ves navdušen nad tem kako bo čez vikend dirkal z njim, a sam nisem čutil tako. Noro sem si želel, da bi ga ustavil, ko sem ga iz svoje delavnice opazoval med vožnjo.«

V jutranjih urah 30. septembra 1955 se je Dean s svojim Fordovim kombijem odpeljal do delavnice Competition Motors, kjer je bil njegov spyder na servisu pred prihajajočo dirko. Sprva ga je hotel peljati na prikolici, vendar ga je Porschejev tovarniški mehanik Rolf Wütherich prepričal, naj se v Salinas napoti kar v njem, saj bo tako dobil avtomobil dobil nekaj dodatnih kilometrov, Dean pa nekaj potrebnih ur za volanom.

Dean, ki so ga v porscheju spremljali Wütherich in Hickman ter fotograf Sanford H. Ross v fordu, se je tako odpravil na pot v Salinas.

Ko so se najprej ustavili pri okrepčevalnici ob cesti, je Hickman Deanu dejal, da bi bilo pametno paziti na hitrost vožnje v porscheju, saj je bil zaradi nizke silhuete na avtocestah zelo težko opazen. Dean se na predlog ni oziral in je nadaljeval hitro vožnjo. Ob 15.30 ga je ustavila policijska patrulja in mu zaradi prehitre vožnje izrekla kazen. Hickman, ki je porscheju tesno sledil, da je lahko fotograf posnel nekaj slik, je bil prav tako kaznovan zaradi prehitre vožnje.

Po dogodku je Dean Hickmanu dejal, da se bodo srečali na bencinski črpalki na avtocesti števila 466 z imenom Blackwell’s Corners, saj je želel pred počasnim kombijem pridobiti nekaj razdalje in testirati prave sposobnosti avtomobila. Dean je tako pot nadaljeval v hitrem tempu, zaradi česar ga je Wütherich takoj spomnil na Hickmanovo opozorilo o slabi vidljivosti nizkega avtomobila. A Dean se na to spet ni odzval.

Opozorilni znaki niso bili upoštevani

Na postajališču Blackwell’s Corners si je Dean privoščil jabolko in kokakolo in naletel na nekaj dirkaških prijateljev, ki so bili prav tako na poti v Salinas. Ti so ga opozorili, da je na območju nenavadno veliko policijskih patrulj, zaradi česar je bolje, da vozi počasneje. To je bilo tisti dan že četrto opozorilo, da mora paziti, a se kot na prejšnja tudi zdaj ni odzval. in je s postajališča odbrzel z nezmanjšano hitrostjo.

Shutterstock

Ob približno 17.30 se je sonce skrilo za bližnje hribovje, Dean pa je nadaljeval hitro vožnjo po avtocesti 466 in se bližal mestecu Cholame, ko se je črno-beli ford tudor, ki je vozil v nasprotni smeri, v križišču odločil za levi zavoj čez Deanov pas na lokalno cesto 41. Dean je avtomobil opazil in imel dovolj časa, da je Wütherichu vzkliknil: »Ta tip se mora ustaviti ... Videl nas bo!« A zaradi slabe svetlobe ob mraku 23-letni voznik forda Donald Turnspeed Deanovega avtomobila ni videl vse do zadnjega trenutka.

Vozniška stran Deanovega porscheja je tako v nesreči zadela prednji del forda, zaradi česar je lahek dirkalnik odneslo 15 metrov po zraku, dokler ni pristal v nizkem jarku. Wüthericha, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, je odneslo iz avtomobila; pri tem si je grdo zlomil čeljust, nogo in utrpel druge notranje poškodbe.

Na drugi strani je Turnspeed iz mnogo težjega forda izstopil skoraj nepoškodovan, čeprav omotičen in v šoku. A Dean ni imel takšne sreče.

Njegova stran avtomobila je bila v nesreči najbolj poškodovana, zato je v trenutku udarca njegova glava zadela volan in se nato tako silovito odbila nazaj, da bi ga skoraj obglavilo. Ujet v zmečkanem avtomobilu je eden najbolj legendarnih igralcev umrl zaradi zloma vratu, številnih zlomov čeljusti, hudih poškodb glave in velikih notranjih krvavitev. Deana so za mrtvega razglasili ob prihodu v bližnjo bolnišnico ob 18.20 popoldan. Star je bil samo 24 let.

Odzivi na njegovo nasilno smrt so bili izjemni. Po vseh ZDA so se najstniki identificirali z njegovim likom iz filma Vzhodno od raja in mnogi so bili popolnoma zlomljeni. Pokopali so ga 8. oktobra 1955 v mestu Fairmount v Indiani, pogreba se je udeležilo več kot 600 pogrebcev, pred cerkvijo pa se je zbralo dodatnih 2400 navdušencev. Kmalu zatem se je začel Deanov neizogibni pohod v anale zgodovine. A istega ne moremo reči za njegov porsche 550 spyder. V naslednjih nekaj letih je tako sledil niz skrivnostnih dogodkov v zvezi z avtomobilom, kar je bil povod za nastanek zgodbe o prekletstvu Malega pankrta.

Takoj po Deanovi nesreči je zavarovalnica, ki je krila škodo, avtomobil razglasila za »totalko«. Za njegov nakup se je odločil George Barris z namenom, da bi ga prodal po delih. A že takoj so se začele dogajati čudne stvari. Ob prihodu v Barrisovo delavnico je avtomobil med prestavljanjem zdrsnil s prikolice in ob padcu bližnjemu mehaniku zlomil obe nogi. Po tem je Barris motor avtomobila prodal Troyu McHenryju in ta ga je namestil v svojega dirkaškega lotusa, menjalnik pa je prodal Williamu Eschridu, ki ga je namestil v svoj predelani dirkalnik. Oba gospoda sta z deli iz porscheja nastopila na dirki v Pomoni Fairgrounds; McHenry se je na njej z avtomobilom zaletel v drevo in bil na mestu mrtev, medtem ko je Eschrid svoj avtomobil večkrat prevrnil in se hudo poškodoval.

A čudnih dogodkov s tem še ni bilo konca, tako sta na primer med vožnjo počili obe »preživeli« gumi iz avtomobila, ki ju je Barris prodal mlademu Newyorčanu.

Leta 1958 je bilo zanimanje za Jamesa Deana med najstniki še vedno veliko. Tako je kalifornijska policija Barissa prepričala, da avtomobil posodi za potujočo razstavo, katere namen je bil prepričati mlade o pomembnosti varne vožnje. Malega pankrta so na sever zvezne države prepeljali v odprti prikolici. Medtem ko so se bližali mestu Salinas, je bil tovornjak, ki je avtomobil prevažal, udeležen v hudi nesreči, v kateri je voznika Georgea Barkhuisa odneslo iz kabine. Bil je poškodovan, a živ, toda ko je nato Deanov porsche zdrsnil iz prikolice, je pristal na Barhuisu in ga zdrobil do smrti.

Tridesetega 30. septembra 1959, na četrto obletnico Deanove smrti, je bil avtomobil na ogled v srednji šoli v Sacramentu, ko so se vijaki, ki so ga držali, zlomili. Pri padcu z razstavnega stojala je razbitina padla na 15-letnika, ki si jo je ogledoval, in mu zlomila kolk. A nesreč s tem še ni bilo konec. V Oaklandu se je med transportom razbitina nenadoma prelomila in padla s tovornjaka na avtocesto, kar je povzročilo hudo prometno nesrečo, preden jim je uspelo dele odstraniti.

Do leta 1960 je imel Barris teh skrivnostnih in motečih incidentov dovolj, zato je naročil, naj mu v zaprtem vagonu avtomobil dostavijo nazaj v Los Angeles. Ob prihodu so zaboj z avtomobilom odprli in z začudenjem ugotovili, da je prazen. Mali pankrt je izginil in nikoli več ga niso videli.

V naslednjih letih je veliko ljudi in organizacij za informacije o izginulem avtomobilu ponujalo veliko denarja. Ob šestdeseti obletnici Deanove smrti leta 2015 se je tako pojavil moški, ki je trdil, da ve, kje je avtomobil. Trdil je, da je videl svojega očeta in še enega moškega, kako sta ga skrila za skrivnim zidom v hiši v Washingtonu, ko mu je bilo šest let. Moški ni želel razkriti lokacije hiše, dokler ne dobi dela nagrade, ki jo ponuja avtomobilski muzej Volo iz Illinoisa. Moški je sicer domnevno prestal poligrafski test in je celo povedal nekaj podrobnosti o avtomobilu, ki so se izkazale za resnične.

A če nas zgodovina kaj uči, bi moral možakar dvakrat premisliti, ali res želi imeti opravka z Malim pankrtom.