Prehranska dopolnila: Previdno z informacijami na spletu

Proizvajalci prehranskih dopolnil uporabljajo različne trditve, ki pa niso vedno v skladu z veljavno zakonodajo. Nasprotujoče si informacije o koristnosti prehranskih dopolnil močno begajo potrošnike.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Proizvajalci prehranskih dopolnil uporabljajo različne trditve, ki pa niso vedno v skladu z veljavno zakonodajo. Po evropski zakonodaji se smejo uporabljati zgolj tiste zdravstvene trditve, ki so znanstveno dokazane in jih je potrdila Evropska agencija za varno hrano (European food safety authority – Efsa), seznam teh pa je objavljen tudi na spletni strani ministrstva za zdravje.

Kot pojasnjuje predsednik Slovenskega farmacevtskega društva Matjaž Tuš, je na trgu ogromno izdelkov, ki se jim »pripisujejo čudežne lastnosti«. Problem zakonodaje je tudi v tem, pojasnjujeta oba sogovornika, da pred vstopom prehranskega dopolnila, ki ni registrirano kot zdravilo, nihče ne preverja vsebine in njene kakovosti. Pravzaprav bi lahko nekdo prodajal sladkor, pa bi to brez laboratorijskih analiz težko prepoznali.

Pixabay
Pixabay


»Problematično je, da izdelek lahko vsebuje tudi snovi, ki so zdravju škodljive. Zakonodaja pravi, da prehranska dopolnila lahko vsebujejo le snovi, katerih uporaba je dokazano varna. A če ni nadzora, kjer bi testirali vsebnost učinkovin, lahko različni deležniki to razumejo po svoje, poledica pa je poplava izdelkov, ki jih na trgu ne bi smelo biti,« pravi Tuš.

Drugače je pri prehranskih dopolnilih, ki so registrirana kot zdravilo. Ta morajo biti dokazano učinkovita, proizvajalec in prodajalec pa morata pridobiti dovoljenje. Farmacevti zato potrošnikom svetujejo, naj posegajo po prehranskih dopolnilih preverjenih proizvajalcev in naj se pred uporabo posvetujejo s specialisti.

»Zdrav človek, ki se zdravo prehranjuje, se giblje, ne kadi in ne uživa čezmernih količin alkohola, prehranskih dopolnil ne potrebuje. Potrebna pa so v določenih obdobjih kot nadomestilo za pomanjkljivosti v prehrani. Recimo pri otrocih, nosečnicah, pri ženskah v menopavzi, pri starejših, športnikih ali če gre za kakšne bolezni, kot je na primer anemija, kjer gre za pomanjkanje železa, tudi vitamina B12 in folatov,« pojasnjuje dr. Darja Barlič - Maganja.


PREBERITE ŠE:


Previdno z informacijami na spletu

Potrošnike opozarja, da niso vse informacije verodostojne in da se je pred uporabo in odločitvijo za samozdravljenje treba posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. »Ljudje, ki ne poznajo delovanja različnih prehranskih dopolnil, njihovih kombinacij in kombinacij z zdravili, se morajo posvetovati s strokovnjakom, ki jim bo pomagal poiskati preverjene in verodostojne informacije. Prav tako si lahko informacije v medijih in v oglasih napačno interpretirajo ali pa postanejo žrtve manipulacij načrtnega zavajanja prodajalcev prehranskih dopolnil.«



Ker je zelo veliko ponudbe na spletu, je, po besedah sogovornice, treba biti previden in kupovati prehranska dopolnila priznanih in uveljavljenih proizvajalcev, ki ponujajo svoje izdelke v lekarnah in specializiranih prodajalnah, kjer lahko potrošnik dobi tudi ustrezno strokovno podporo. »Treba je poiskati verodostojne informacije, temelječe na znanstveno podprtih dognanjih, ki nedvoumno dokazujejo, kako neka učinkovina deluje na organizem. Današnje raziskave temeljijo na laboratorijskih testiranjih, kjer ugotavljajo delovanje določenih snovi na ravni celic ali poskusnih živali. Izvajajo se tudi klinična testiranja na ljudeh, s katerimi lahko ugotavljamo delovanje, presnovo in učinke neke substance v organizmu. Veliko nam povedo tudi epidemiološke študije, ki so opravljene na večji populaciji ljudi in s pomočjo katerih lahko pri ljudeh v daljšem obdobju spremljamo učinke prehrane, ki vsebuje zdravju koristne snovi,« pojasnjuje dr. Darja Barlič - Maganja. Takšne študije potrjujejo, da na primer ljudje, ki uživajo veliko rib in s tem tudi veliko maščobnih kislin omega-3, redkeje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi. Ribe so značilne za prehrano sredozemskih držav, zato je med tamkajšnjimi prebivalci manj ne samo srčno-žilnih, ampak tudi drugih kroničnih obolenj.

Več iz rubrike