Prehranska dopolnila: Največ kršitev pri prodaji na spletu

Trg prehranskih dopolnil cveti in bo cvetel tudi v prihodnosti, kažejo analize. V Evropi je največji Italijanski trg, ki se bo od leta 2015, ko je bil vreden 1424 milijonov evrov, povečal na 1601 milijon evrov do leta 2020. Na drugem mestu je ruski trg, na tretjem nemški, ki bo do leta 2020 ostal na enaki ravni, slabo milijardo evrov. Slovenski trg je bil po podatkih Statiste leta 2015 vreden 33 milijonov evrov, do leta 2020 pa bo zrastel na 36 milijonov evrov.

Po mnenju Ande Arko, vodje prodaje v podjetju Valens, ki je slovenski proizvajalec prehranskih dopolnil, je slovenski trg še večji od omenjene ocene. »Priljubljenost prehranskih dopolnil zadnja leta strmo narašča, saj se ljudje vedno bolj zavedajo, da je kakovostno prehrano zaradi hitrega načina življenja in sodobne predelave živil vedno težje zagotoviti. Pozimi je, recimo, zelo težko dobiti kakovostno sadje in zelenjavo, ki vsebuje veliko vitaminov, vemo tudi, da se s kuhanjem in pečenjem izgubi veliko pomembnih hranil. Pozimi nam tudi primanjkuje vitamina D, ki ga lahko dobimo le s soncem, vegani potrebujejo dodaten vnos vitamina B12, uživalci statinov potrebujejo koencim Q10, nosečnice pa, recimo, folno kislino,« pojasnjuje Arkova.
S tem ni nič narobe in tako zdravniki kot nutricionisti ob ustrezni prehrani svetujejo uživanje prehranskih dopolnil. Problem nastane, pravi sogovornica, če potrošniki ne znajo poseči po kakovostnih prehranskih dopolnilih, za kar pa so krive tudi agresivne promocije podjetij, ki ustvarjajo vedno nove potrebe.


 

Nadzor nad dopolnili je otežen
 

Zanimanja za prehranska dopolnila tako izkorišča tudi vse več podjetij, ki prodajajo nepreverjene in posledično tudi neustrezne izdelke ter ustvarjajo nove trende in izdelke, ki čudežno rešujejo vse, tudi namišljene težave.
Na police tako vsak dan prihajajo novi izdelki, drugi se umaknejo, kar med potrošniki povzroča zmedo glede tega, katerim prehranskim dopolnilom zaupati in katerim ne. Velika in nestalna ponudba pa otežuje tudi nadzor. Prehranskih dopolnil pri nas ni treba registrirati, kot je treba zdravila, saj dopolnila sodijo v kategorijo živil.

Nadzor nad prehranskimi dopolnili opravlja zdravstveni inšpektorat pri registriranih nosilcih živilske dejavnosti, pri čemer se osredotočajo na proizvajalce, uvoznike in veletrgovce. »V skladu z oceno tveganja se pri naštetih nosilcih dejavnosti opravi redni pregled enkrat na leto oziroma na dve leti. Pri tem se preveri izpolnjevanje zahtev živilske zakonodaje. Preverjajo se sestava, označevanje in predstavljanje prehranskih dopolnil pa tudi izpolnjevanje zakonodaje o higieni živil, sledljivost, izvajanje umika in odpoklica,« pojasnjuje Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije.
Inšpekcijski pregledi se izvajajo tudi na podlagi prijav potrošnikov, informacije iz sistema hitrega obveščanja RASFF ali informacij iz medijev. Poleg inšpekcijskih pregledov se izvaja tudi program vzorčenja, v okviru katerega se vsako leto odvzamejo vzorci za namen laboratorijskih analiz. Nadzor prehranskih dopolnil se izvaja tudi ob uvozu iz tretjih držav. Inšpektorji zadnja leta opravijo od 500 do 800 pregledov in odvzamejo približno od 70 do 80 vzorcev prehranskih dopolnil.
 

Težko identificirati zavezanca
 

»Največ kršitev ugotavljamo na področju predstavljanja in oglaševanja prehranskih dopolnil, zlasti na spletu,« pojasnjuje Mojškrčeva. Zaradi novih modelov trženja in vedno dostopnejše globalne ponudbe izdelkov se inšpektorat srečuje s težavnim iskanjem zavezancev oziroma dokazovanjem njihove odgovornosti.
»Kadar pri zavajajočem oglaševanju ni mogoče identificirati zavezanca za uradni nadzor in zato ukrepanje inšpektorata ni možno, se kot preventivni ukrep izvede obveščanje potrošnikov po spletni strani inšpektorata. Potrošnikom odsvetujemo nakup predvsem zaradi zavajajoče predstavitve, pojavil pa se je tudi dvom o izpolnjevanju zahteve o sledljivosti, ki je eden od elementov varnosti živila,« pojasnjuje sogovornica.


 

Analizne metode so omejene
 

Na inšpektoratu vsako leto odvzamejo tudi vzorce nekaj skupin prehranskih dopolnil, v katerih se preverja vsebnost posameznih sestavin. Leta 2015 so, recimo, analizirali vitamin C in folno kislino, a neskladnih vzorcev niso našli, enako je bilo leta 2016, ko so pod drobnogled vzeli cink, železo in vitamin D. Lani so inšpektorji preverjali skladnost na področju mineralov, glukozamina in omega-3 in med 15 odvzetimi vzorci našli dva neskladna. Letos so odvzeli že deset vzorcev maščobnih kislin, kalcija in magnezija, a neskladnosti niso ugotovili v nobenem analiziranem primeru.
V okviru inšpekcijskih pregledov se preverja tudi dokumentacija, ki jo slovenski zavezanci prejmejo od svojih dobaviteljev. »Kadar obstaja sum o neskladnosti na primer ob prejemu prijave ali ob lastni zaznavi inšpektorja, se lahko od zavezanca zahteva dokazovanje skladnosti z laboratorijsko analizo oziroma se lahko odvzame uradni vzorec. Pri tem velja poudariti, da vseh sestavin v prehranskih dopolnilih ni mogoče določiti z analizo zaradi same narave sestavin oziroma zaradi omejenega nabora analiznih metod, primernih za uradni nadzor.«


 

V lekarnah standardi višji
 

Anda Arko iz Valensa, ki je tudi eden večjih slovenskih izvoznikov prehranskih dopolnil, ima s slovenskim zdravstvenim inšpektoratom zelo dobre izkušnje. »So zelo odzivni in tudi redno izvajajo vsakoletni nadzor v našem podjetju, ki je zelo korektno opravljen.« Vsekakor jim, po besedah sogovornice, delo v njihovem podjetju olajša pridobljeni certifikat GMP (good manufacturing practise, dobra proizvodna praksa), ki zagotavlja sledljivost surovin ter kakovost proizvodnega in poslovnega procesa nasploh.
»Pridobitev certifikata GMP je dolgotrajen in drag postopek, zaradi česar ga ima v Sloveniji zelo malo podjetij. Potrošnikom zato svetujem, da pred nakupom preverijo, katere standarde kakovosti ima podjetje, ki trži določeno prehransko dopolnilo, še posebej če kupujejo izdelke po spletu. Vsekakor je več kontrole nad kakovostjo pri podjetjih, ki prodajajo prehranska dopolnila v lekarnah, saj v teh zadnje čase zahtevajo vedno več dokumentacije, med katero sodi tudi analiza vsebnosti surovin. Ravno zaradi strožjega nadzora in zavrnitve prodaje v lekarnah vse več izdelkov nato pristane v spletnih trgovinah. V Valensu si želimo bolj učinkovitega nadzora, morda tudi od medijev, saj nelojalna konkurenca meče slabo luč na celoten trg prehranskih dopolnil,« pojasnjuje sogovornica.

V tujini, predvsem zunaj trga Evropske unije, je po besedah Arkove nadzor nad prehranskimi dopolnili strožji. »Vsa morajo skozi postopek registracije. V nekaterih državah so ti postopki zelo natančni in zahtevni, za prodajo prehranskih dopolnil moramo na primer predložiti analizne izvide vsake serije, včasih pa pristojni organi sami odvzamejo vzorec določene serije in ga analizirajo,« pojasnjuje sogovornica. Stroške analize in registracije pokrije uvoznik oziroma distributer, in čeprav so ti postopki lahko tudi zelo dolgotrajni, se po besedah Arkove trud na koncu povrne. »V tujini je namreč praksa, da prehranska dopolnila brez zadržkov priporočajo tudi zdravniki.«
Čeprav je jasno, da ima zdravstveni inšpektorat ob poplavi novih prehranskih dopolnil, pomanjkanju inšpektorjev, neupravičenih prijavah idr. precej dela, se Arkova, kot pravi, boji, da je v Sloveniji »mehanizem, ki je trenutno vzpostavljen, premalo učinkovit«. Premislek bi bil po njenih besedah potreben ob dejstvu, da se inšpektorat v večini primerov odziva predvsem na prijave potrošnikov ali informacije iz medijev, »torej, ko je škoda že narejena in je neprimeren izdelek že v nakupovalnih košaricah«. Tukaj bi bilo po besedah sogovornice morda smiselno premisliti tudi o sistemu preverbe vsebine oglasov, še posebej ko so naročniki tujci, ter na splošno o uvedbi znakov kakovosti za prehranska dopolnila.
 

So kazni prenizke?
 

Inšpektorat ob večjih kršitvah izdaja globe. Leta 2017 je bilo izrečenih v skupni vrednosti najmanj glob, in sicer za 31.000 evrov, leta 2016 pa za rekordnih 77.000 evrov. Lani do sredine novembra so jih izdali v skupnem znesku 55.000 evrov. Višine glob za neskladno označevanje in predstavljanje živil so določene v uredbi o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom in znašajo za pravno osebo od 3000 do 30.000 evrov, za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 1200 do 7500 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 1000 do 3000 evrov in za posameznika od 500 do 1500 evrov, pojasnjujejo na inšpektoratu.


V uredbi o izvajanju uredbe (ES) evropskega parlamenta in sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih pa so predpisane globe za navajanje neskladnih prehranskih in zdravstvenih trditev, in sicer znašajo za pravno osebo od 2000 do 30.000 evrov, za samostojnega podjetnika posameznika od 800 do 12.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika od 120 do 1000 evrov in za posameznika od 40 do 400 evrov.
»Vsekakor ne moremo vseh kršitev metati v isti koš in prav je, da se za tiste nedolžne, kot je na primer premajhna velikost črk na embalaži, izda opozorilo ali manjša kazen. Medtem ko bi si za hujše kršitve, kot je očitno zavajanje s čudežnimi obljubami, želela strožje ukrepe,« pojasnjuje Arkova. »Žal dostikrat opažamo, da se kršitve ponavljajo, in očitno se nekaterim podjetjem bolj splača plačati kazen, ker na drugi strani toliko več zaslužijo.«