Prehranska dopolnila brez vsakega nadzora, prodaja kljub temu strmo narašča

Zajtrk družine v razvitem svetu danes poleg kruha z marmelado ali kosmičev z jogurtom vedno pogosteje sestavlja še pest raznih prehranskih dopolnil. Otrokom v obliki sladkanih sirupov dodajajo vitamine, medtem ko odrasli najpogosteje v obliki tablet ali praška poleg vitaminov uživajo še razne minerale, rastlinske izvlečke, antioksidante in makrobiotike. Ker so potrošniki v zadnjem desetletju močno povečali interes za zdrav življenjski slog, to ni presenetljivo.

V ZDA že 76 odstotkov vprašanih uživa prehranska dopolnila, kar je deset odstotkov več kot pred desetimi leti. Uporaba narašča med vsemi starostnimi skupinami, najbolj pa v starostni skupini nad 55 let - v zadnjih letih povprečno za štiri odstotke na leto.

Med porabniki prehranskih dopolnil jih v ZDA največ posega po multivitaminskih pripravkih in mineralih, te uživa kar 98 odstotkov vseh uživalcev prehranskih dopolnil. Enako velja tudi v Evropi, kjer največ prehranskih dodatkov zaužije starejša populacija, analitiki pa napovedujejo, da se bo ta segment potrošnikov še povečeval. Do leta 2050 bo namreč več kot 30 odstotkov populacije starejše od 65 let. Še pred petimi leti je bilo takšnih le 17 odstotkov, kar je za proizvajalce prehranskih dopolnil po vsem svetu velika spodbuda za vstop na evropski trg. Razvija se tudi azijski trg, kjer se povečuje tako število potrošnikov kot proizvajalcev, a pri njihovih potrošnikih so bolj cenjena prehranska dopolnila iz Evrope.

Getty Images

Od leta 2015 do 2025 se bo evropski trg prehranskih dopolnil, med katerimi je pri nas največ zanimanja za rastlinske izvlečke, po predvidevanjih v povprečju povečal za sedem odstotkov in dosegel vrednost 60 milijard dolarjev, povzema Statista eno izmed študij na tem področju. Največ povpraševanja prihaja iz Nemčije, Italije, Francije in Velike Britanije, ki so tudi sicer največji potrošniški trgi. Za več kot deset odstotkov naj bi se povpraševanje povečalo na trgih vzhodne Evrope, kjer je največ zanimanja še vedno za vitamine in minerale.

Tudi zdravilne rastline imajo škodljive učinke

Drugače kot v ZDA v Evropi potrošniki najraje posegajo po rastlinskih dopolnilih. Leta 2017 naj bi nemški potrošniki za prehranska dopolnila rastlinskega izvora zapravili že skoraj dve milijardi dolarjev. Uporaba zdravilnih rastlin in izdelkov iz njih se v zadnjih letih močno povečuje tudi v Sloveniji.

Na trgu je ogromno prehranskih dopolnil, ki jih zaradi neučinkovitosti ali celo škodljivih stranskih učinkov ne bi smelo biti. Nadzora nad njimi ne izvaja nihče.

Mag. Miroslava Abazović je na 14. dnevu Slovenskih lekarn opozorila, da vedno več ljudi samih nabira in predeluje rastline, pri čemer delajo napake tako pri predelavi kot pri uporabi. »Ljudje imajo pogosto napačna prepričanja o njihovi neškodljivosti. Tudi zdravilne rastline imajo lahko neželene učinke in lahko povzročijo neželene reakcije. Zdravilne rastline, ki jih vsak dan največ uporabljamo in najpogosteje povzročajo tudi medsebojne reakcije, so baldrijan, česen, ginko, ginseng, glog, grenivka in šentjanževka,« je pojasnila. Pacientom svetujejo, da zdravnikom in lekarniškim delavcem povedo, katera prehranska dopolnila in rastlinske izdelke jemljejo, saj nekatera vplivajo tudi na delovanje zdravil. »Uporabi zdravilnih rastlin in izdelkov iz njih se je v nosečnosti in med dojenjem najbolje kar izogniti,« je še povedala Abazovićeva.

Veliko zanimanje za ajuverdo

Zanimivo je, da se azijski potrošniki zanimajo za evropske rastlinske proizvode, medtem ko v zahodni Evropi in ZDA potrošniki trenutno prisegajo na vzhodno medicino. Tako ni nič presenetljivega, da naj bi bilo med vsemi prodanimi prehranskimi dopolnili rastlinskega izvora lani kar 58 odstotkov ajurvedskih sestavin, kot so kurkuma, ingver in neemovo olje.

PREBERITE ŠE:

• Prehranska dopolnila: previdno z informacijami na spletu
• Spirulina in probiotiki – so sploh koristni?
• Koloidno srebro je izredno škodljivo in za uporabo ni dovoljeno
• Muc: problem je, če nekdo obravnava živilo kot zdravilo

Eden od pomembnih trendov, ki jih proizvajalci trenutno proučujejo, je odpornost mikroorganizmov, ki povzročajo nalezljive bolezni, proti antibiotikom. Rastline, kot so drevo čajevca (Melaleuca alternifolia), melisa (Melissa officinalis), nageljnove žbice (Eugenia caryophyllata), rožmarin (Rosmarinus officinalis), origano (Origanum vulgare) in česen (Allium sativum), naj bi vsebovale sestavine s protimikrobnim delovanjem.

Getty Images

Trg prehranskih dopolnil močno poganja tudi povečano zanimanje potrošnikov za aktivno življenje. Trg prehranskih dopolnil, povezanih s športom, naj bi se globalno od leta 2014 do 2020 povečal za devet odstotkov in bo vreden deset milijard dolarjev. Čeprav je še pred kratkim veljalo, da beljakovinska dopolnila uživajo le fitneserji in bodybilderji, danes po njih posegajo že skoraj vsi rekreativni športniki. Med njimi prevladujejo poleg beljakovin še magnezij in pripravki za povečevanje vzdržljivosti. Proizvajalci trenutno v želji, da bi potrošnikom ponudili nekaj novega in se s tem razlikovali od že uveljavljenih proizvodov, iščejo nove vire rastlinskih beljakovin. Na primer mikroalge, kot je spirulina, se že uporabljajo kot alternativni vir beljakovin.