Portret blagovne znamke: Huawei

Z letno rastjo 30,2 odstotka leta 2016 in doseganjem desetodstotnega globalnega tržnega deleža Huawei pretresa trend mobilne industrije. Z lastno trgovino je prisoten na 150 trgih sveta, sodeluje z več tisoč distributerji po vsem svetu, s prodajo telefonov Huawei P9 in Huawei P9 Plus pa je presegel številko deset milijonov. V Evropi je tudi s tržno kampanjo celo drugi največji ponudnik androidnih telefonov.

Na lestvici 500 najbolj uveljavljenih blagovnih znamk leta 2017, ki jo ustvarja Brand Finance, je Huawei zasedel 40. mesto in se uvrstil pred Ikeo, Ford, Volkswagen, Siemens in H & M.

Srečna številka 44

Ponižni začetki Huaweija, ki je proizvajalo stikala za telefone in gradilo telefonsko omrežje, segajo v leto 1987, v najbolj liberalno mesto na Kitajskem – na gospodarsko območje Shenzhen, ki je tik za hongkonško mejo. Huawei se je zgodil v unikatnem času in prostoru v kitajski zgodovini. Ustanovitelj Ren Zhengfei je pustil službo inženirja v vojski, ko se je vlada odločila radikalno zmanjšati število zaposlenih v vojaško-industrijskem kompleksu. Star je bil 44 let. Za Kitajce je ta številka še posebno pomenljiva. »Štiri se sliši kot kitajski simbol za smrt, dva krat štiri je 8, kar v južnokitajskem dialektu označuje prosperiteto. Štiri krat štiri je 16 in pomeni gladko pot naprej,« sta v knjigi o Huawei zapisala Tian Tao in Wu Chunbo. Zhengfei je bil sicer v poslovnih vodah že prej, a se je vedno končalo z neuspehom. Očitno so mu bile številke tokrat res naklonjene. Ustanovil je majhno uvozno podjetje in spretno izkoristil razmere, ki jih je ponudila zgodovina. Odločil se je za poslovni model, ki ga na kitajskem še niso videli – deljeno lastništvo podjetja med vse zaposlene. Rast Huaweija je tako plod prizadevanja in pragmatizma Zhengfeija in zaposlenih.

Huawei

Huawei torej za seboj nima tipične korporativne zgodovine, ki se začne z družinskim članom in se potem spopada s številnimi začetnimi izzivi, skoraj propade in se spet pobere. Bolj kot potapljanje v prodajno statistiko sta pri Huaweiju pomembni predvsem filozofija in strategija, ki sta podjetje katapultirali na sam vrh. Zhengfei se je osredotočal na to, kako bo Huawei uspešen, medtem ko podjetja drugo za drugim ugašajo. Ponižnost in radovednost sta ga gnali naprej. Leta 2008 je zapisal: »Brez samokritičnosti bi bili omejeni na ohišje, pri čemer bi izpustili številne dobre ideje, ki so ključne za uspeh ... Naša prihodnost je odvisna od tega, kako dolgo bomo ohranili tradicijo samokritičnosti.« Podjetje se je opiralo tudi na pozitivne izkušnje tujih (ne)tehnoških podjetij. Več let so se posvečali in tudi posvojili zahodnoevropske veščine v menedžmentu. »Huawei predstavlja najboljše iz Kitajske in Zahoda, pa ni ne kitajsko ne zahodno podjetje,« je zapisal Tao.

Zdaj je eden največjih proizvajalcev pametnih telefonov vreden 35 milijard dolarjev, predvsem na račun pametnih telefonov in tabličnih računalnikov. Kar 65 odstotkov prihodkov je Huawei lani ustvaril na trgih zunaj Kitajske; v Evropi ima največjo rast, tržni delež pa so povečali predvsem v Nemčiji, Španiji in Italiji. Leta 2015 so prodali 108 milijonov telefonov, kar je še vedno manj kot v Samsungu in Applu, ki sta jih prodala 324 in 321 milijonov, a se razlika med tekmeci hitro zmanjšuje. Prodajni trend so izboljšali lani s prodajo okoli 140 milijonov telefonov, kar je 30,2 odstotka več kot leto prej. Sočasno je prodaja Samsungovih telefonov stagnirala, prodaja Applovih pa celo upadla.

»Če Huaweiju uspe zgraditi svojo pozicijo v Evropi, Latinski Ameriki, Srednjem Vzhodu in Afriki bo vsekakor dosegel svoj cilj, prehiteti Apple,« meni Tina Lu, analitičarka v Counterpoint Research.

Svetovna rast prodaje telefonov je lani sicer zrasla za 2,3 odstotka, prodanih je bilo 1,47 milijarde telefonov, od tega 467 milijonov na Kitajskem.

Kako je Huawei osvojil Evropo

Huawei je tržno pozicijo pridobil predvsem z drastično izboljšavo kakovosti pametnih telefonov, veliko pa so vložili tudi v kampanje, ki so kupce opozarjale, da so na trgu tudi novi, izboljšani Huaweijevi telefoni. Reklamam se ni bilo mogoče izogniti: Huawei je bil na tramvajih v Rotterdamu, na fasadah hiš v Berlinu in poljskem Lodžu, »center Varšave pa je podoben oglaševalski konvenciji, kjer je Huawei častni gost«, so zapisali v reviji Forbes. V oglasni kampanji ni manjkalo niti sponzorstvo popularnih nogometnih moštev, kot so Arsenal, AC Milan in Paris Saint-Germain, podprli so tudi nogometaša Lionela Messija in Roberta Lewandowskega. V bistvu je Huawei ugotovil, kaj imajo Evropejci radi, in tja nalepil svoj logotip.

Nov mejnik so postavili s telefonoma P in P9, ki sta oba opremljena z dvojno Leica kamero. Veliko so vložili tudi v sam videz telefona, kar je še posebno pomembno za kitajske potrošnike. V Sloveniji so se s telefonom Honor 8, ki je del sestrske blagovne znamke Honor, usmerili na mlajšo generacijo, v prodajo pa gre tudi P9, ki ga uporabljata slovenska glasbenika Rebeka Dremelj in Zlatko ter modni navdušenki Lorella Flego in Ajda Sitar.

Huawei verjame, da je dizajn eden ključnih elementov v tehnologiji. V vplivnih partnerstvih podjetje razvija nove proizvode in funkcije – proizvedlo je Googlov telefon Nexus 6P, trenutno pa s Swarovskim dizajnira modno pametno uro za ženske. Poleg tega je sklenilo partnerstvo tudi s Pantone Color Institute, kar nakazuje, da se bodo zadnji barvni trendi pojavili tudi na prihajajočih produktih, sodeluje pa tudi z modno blagovno znamko Ricostru.

Po velikem uspehu linije P je tehnološki svet v pričakovanju njegovega naslednika – P10. Huawei datuma še ni določil, tuji mediji pa pišejo, da naj bi luč sveta ugledal kmalu.