Poletna Ljubljana

Rastoče številke so za seboj potegnile tudi pomisleke – ali ni ta rast morda prevelika, prehitra in kako se zaradi vse večjega števila turistov spreminja življenje lokalnih prebivalcev. »Pogosto se zamenjujeta občasna prenasičenost posameznih točk v centru mesta, h kateri pripomoremo tudi meščani in drugi prebivalci Slovenije, ki prihajajo v glavno mesto, in prenasičenost s turizmom, o kateri v Ljubljani ne moremo govoriti,« pojasnjuje direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek.

Roman Šipić

Od uspeha prestolnice imajo lahko vsi več

V Turizmu Ljubljana pa se, kot nadaljuje Stuškova, zavedajo nevarnosti neupravljanja turističnih tokov, kar se je že zgodilo v nekaterih drugih mestih po Evropi. Turiste, ki obiščejo Ljubljano, želijo tako privabiti tudi zunaj centra. »Ljubljano vedno opišemo kot idealno izhodišče za dnevne izlete po vsej državi. Zavedamo se namreč, da s preusmerjanjem turistov iz mesta hkrati sprostimo Ljubljano, zaradi česar je ta prijetnejša za prebivalce in obiskovalce, ki ostanejo, obenem pa promoviramo tudi druge destinacije in omogočamo določen dobiček od turizma še drugim ponudnikom. Tako imajo od uspeha prestolnice lahko več vsi, saj verjamemo v povezovanje,« razlaga Stuškova.

Da postaja predvsem v poletni sezoni usmerjanje v turizem za prebivalce obremenjujoče, je pred kratkim za Delo povedal Marjan Hočevar s centra za prostorsko sociologijo na fakulteti za družbene vede, ki med drugim raziskuje turizem in potovanja. Pojasnil je, da se dinamika turizma v mestih spreminja in da je povezana tudi s pojavom ponudnikov v okviru tako imenovane delitvene ekonomije, kot sta couchsurfing in airbnb, rekordne podatke o prenočitvah v Ljubljani pa povezuje predvsem s tem, da je slovensko glavno mesto še vedno precej nova turistična destinacija.

Roman Šipić

»Najbolj ključni in temeljni del upravljanja obiska je zavedanje, da turizem ne sme negativno vplivati na družbeno okolje – še posebej na lokalno prebivalstvo,« pravi Stuškova. Ljubljančani so z življenjem v prestolnici očitno zadovoljni. Po raziskavi evropskega statističnega urada Eurostat za leto 2015 je z življenjem v Ljubljani zadovoljnih kar 92 odstotkov meščank in meščanov, kar jo uvršča med prvo deseterico evropskih prestolnic.

Roman Šipić

V Turizmu Ljubljana izvajajo letne raziskave o tem, kako so meščani zadovoljni s turizmom v Ljubljani. Cilj je ugotoviti, kako meščani vidijo kakovost svojega življenja v ožjem mestnem središču v odnosu do turizma, ter tako pridobiti usmeritve za pomoč pri strateškem načrtovanju turizma. Rezultati prve raziskave, ki so jo opravili lani, kažejo, da imajo meščani do turizma pozitiven odnos. »Vidijo ga kot dejavnik, ki prispeva k razvoju Ljubljane, pomaga pri razvoju lokalnega gospodarstva, izboljšanju nakupovanja, restavracij ter možnosti za zabavo in izboljšanju kakovosti življenja v Ljubljani,« pojasnjuje Stuškova.

Na Mestni občini Ljubljana (MOL) pravijo, da turiste v prestolnico privabljajo tudi festivali in drugi dogodki. Teh je več kot 14.000 na leto, kar 70 odstotkov je brezplačnih.

Bivanje v središču mesta, kjer potekajo prireditve, za seboj potegne tudi nekoliko drugačen način življenja. Vendar ocenjujejo, da je v primerjavi z drugimi turističnimi središči v tujini njihovo število v Ljubljani zmerno in ni tako moteče. Priznavajo, da so prejeli nekaj pobud občanov zaradi povečanega turističnega obiska mestnega središča ali hrupa zaradi prireditev, vendar kakšnih iniciativ proti turistom ni.

»Pestra ponudba kakovostnih kulturnih, športnih in družabnih dogodkov je prednost Ljubljane, ki je za mnoge prebivalce v okolici prav zaradi dogajanja 'pred pragom' celo zaželena. To potrjuje četrtna skupnost Center, ki je ponosna na ponudbo in podpira živahen utrip mesta,« pravijo na MOL in dodajo, da se število prebivalcev centra povečuje in da cene tamkajšnjih nepremičnin rastejo.

Roman Šipić