Podnebne spremembe močno spreminjajo gospodarstvo

Klemen Košir
 Foto Shutterstock

O globalnem segrevanju beremo in slišimo vsak dan; a kako bodo te podnebne spremembe že v prihodnjih letih vplivale na gospodarstvo po vsem svetu?

Globalno segrevanje ne prinaša le višjih temperatur, ampak tudi več ekstremnih vremenskih pojavov in posledično več škod, kar so že ugotovile tudi zavarovalnice po svetu. Ne le da se izplačila škod vsako leto povečujejo, tudi tveganje za škodni dogodek se pri primerljivih skupinah skozi čas povečuje. To so v zadnjih letih še posebej opazile zavarovalnice, ki zavarujejo kmetijske pridelke; škoda je vsako leto večja.

(A ne skrbite za zavarovalnice, te že znajo poskrbeti, da si v vseh razmerah odrežejo svoj kos pogače). Najbolj opazen vpliv imajo podnebne spremembe na agrikulturo: spreminjajo se območja, primerna za gojenje različnih vrst poljščin, kava, ena od največjih svetovnih industrij, pa se zaradi spremenjenih vremenskih razmer že spopada z novimi izzivi, ki jih bo v prihodnjih letih in desetletjih vedno več. Vse višje temperature in pogostejše suše grozijo, da bo vedno manj področij primernih za gojenje kave. V mnogih predelih sveta bo najboljše okolje za kavo na vedno višji nadmorski višini in ostalo bo vse manj primernih področij za gojenje kave. Ne le to, več študij o prihodnosti gojenja kave napoveduje, da bodo podnebne spremembe povzročile večji razmah bolezni na rastlinah, hkrati pa bodo zdesetkale vrste opraševalcev. Predvidevanja kažejo zelo zaskrbljujočo sliko – že v prihodnjih tridesetih letih bi bila lahko zgolj še polovica površin, trenutno namenjenih gojenju kave, primernih za to dejavnost.


Že v prihodnjih tridesetih letih bi bila lahko zgolj še polovica površin, trenutno namenjenih gojenju kave, primernih za to dejavnost.


Seveda ne gre pričakovati, da bo to prepolovilo pridelek kave. Del površin bodo nadomestila nova primerna področja, del izpada pridelka pa bodo pridelovalci skušali omejiti z različnimi ukrepi – od preizkušanja različnih sort ali genskega spreminjanja rastlin do namakanja in dodajanja različnih snovi prsti.

A ne le kmetijstvo, podnebne spremembe bodo prizadele celotno gospodarstvo. Keith Wade in Marcus Jennings sta v svoji študiji ocenila, da bi lahko podnebne spremembe že čez nekaj let odnesle kar odstotek svetovnega BDP na leto. Toda škoda ne bo porazdeljena po vsem svetu enako, bolj prizadeta območja bodo tista, ki so že zdaj manj razvita, predvsem Afrika, Južna Azija in Južna Amerika. Različne študije so seveda postregle z različnimi zaključki. Dr. Marco Letta, avtor ene od njih, je dejal: »Nemogoče je v raziskavo vključiti vse dejavnike, prav tako je treba vanjo vnesti mnoga predvidevanja, ki nikakor ne morejo biti natančna, saj so zgolj podučeno ugibanje. A če pogledamo več študij, lahko ugotovimo, da negativni učinki vsekakor bodo. Kakšna bo njihova razsežnost, je težko oceniti, a med pol odstotka in odstotkom svetovnega BDP se zdi kar zanesljiva ocena.« Temu dodaja še: »Vsekakor bodo tako pozitivni kot negativni vplivi in prepričani smo lahko, da bo neto učinek negativen. Podnebne spremembe bodo zavirale gospodarsko rast, ne verjamem pa, da jo lahko zaustavijo ali celo povzročijo, da bi za daljše obdobje zašla v rdeče številke.«

image
Foto Shutterstock


Bodo razvite države spet zmagovalke?


Profesor Richard Tol je v svoji raziskavi ugotavljal, da bodo podnebne spremembe le še povečale razkorak med razvitim in nerazvitim svetom. Slednji bo zaradi sprememb bolj prizadet, hkrati pa bodo razvite države lažje financirale raziskave in razvoj za spopad s podnebnimi spremembami ter se bodo ne le bolje soočile z novimi izzivi na domačem ozemlju, pač pa bodo nove tehnologije verjetno prodajale manj razvitemu svetu, ki jih bo še bolj krvavo potreboval.


Bolj prizadeta območja bodo tista, ki so že zdaj manj razvita, predvsem Afrika, Južna Azija in Južna Amerika.

Po njegovem mnenju so že sedanji (pre)redki ukrepi, ki so usmerjeni proti podnebnim spremembam, povsem pisani na kožo razvitim državam. Omejitve, ki jih skušajo razvite države postaviti po vsem svetu, na primer omejitev izpustov ogljikovega dioksida, po njegovih besedah precej bolj prizadenejo razvijajoče se družbe in jim bolj kot razvitemu svetu omejujejo dostop do poceni energije (ob tem, da smo že v Franciji videli, kako močan upor množic so sprožili ukrepi za bolj zelene energije v razvitem svetu).
Ob tem dodaja še, da bodo revne države na udaru dvakrat – najprej zato, ker so na območjih, kjer bodo podnebne spremembe najbolj občutne, nato pa še zato, ker so njihova gospodarstva bolj odvisna od kmetijstva in drugih, od podnebja bolj odvisnih sektorjev.

image
infografika



Nas globalno segrevanje združuje?


Učinki globalnega segrevanja pa so lahko v določenih sektorjih tudi pozitivni. Taljenje arktičnega ledu bo očitno v prihodnosti odprlo novo trgovsko pot iz Azije v Evropo ob severni sibirski obali, kar je bilo v preteklosti skoraj nemogoče – izvedljivo je bilo zgolj v določenem obdobju, v določenih razmerah in s pomočjo dragih ledolomilcev. A že leta 2016 je uspelo prvi ladji prepluti severno morsko pot brez uporabe ledolomilca.


Taljenje arktičnega ledu bo v prihodnosti odprlo novo trgovsko pot iz Azije v Evropo – po severni morski poti bo ladijska plovba trajala dva tedna manj kot zdaj po južni.

Septembra lani je pot uspešno preplula tudi testna tovorna ladja danskega mednarodnega logističnega konglomerata Maersk. Za pot je potrebovala 37 dni, kar je 14 manj kot traja 8.000 kilometrov daljša pot po južni strani in skozi Sueški prekop. Globalno segrevanje tako odpira novo trgovsko avtocesto med Evropo in Azijo. Posamični uspešni poskusi seveda še niso znanilec takojšnje preusmeritve vsega prometa, toda v prihodnjem desetletju ali dveh naj bi bila severna morska pot ves čas plovna in stroškovno precej bolj učinkovita kot južna. Pri tem si roke mane Rusija; pot se namreč odpira tako blizu ruske obale, da morajo ladje pluti skozi njene teritorialne vode, ob tem pa mora nekdo skrbeti tudi za prehodnost poti. To je Rusija zaupala svoji družbi Rosatom, kar pomeni, da bo ladjam lahko zaračunavala stroške, od česar si v prihodnosti obeta znaten prihodek.
Spremenjeno podnebje naj bi večini razvitih gospodarstev prineslo tudi višjo inflacijo. Vzroka naj bi bila predvsem dva: ekstremni vremenski pojavi, ki naj bi uničili določene pridelke, bi na prehranskem trgu povzročili šoke, ki bi se nujno prelili tudi v inflacijo. Prav tako boj proti toplogrednim izpustom zahteva tudi preoblikovanje energetskega sektorja, kar draži energente in posledično viša cene izdelave in distribucije vseh izdelkov.
Učinki podnebnih sprememb bodo vsekakor slabo vplivali na gospodarstva (čeprav bodo določenim sektorjem prinesli celo koristi) in gotovo bo v prihodnje še več truda vloženega v zaviranje teh učinkov, a žal je dejstvo, da so to procesi, ki se odvijajo desetletja in stoletja, ljudje pa smo precej kratkovidna bitja, ki težave raje odrivamo v prihodnost. Zato ni pričakovati, da bodo svetovne velesile dosegle in spoštovale dogovor, ki bi bil optimalen za boj proti podnebnim spremembam in njihovim učinkom. A upamo lahko, da bodo storile vsaj nekaj korakov v pravo smer.

Tretje oko: dr. David I. Stern, okoljski ekonomist, Univerza v Canberri, Avstralija

Bangladeš in Nizozemska pred enako težavo, a z različnim odgovorom

Bodo podnebne spremembe bolj prizadele razvite ali nerazvite države?

Kratkoročno bodo zagotovo bolj prizadele revnejše države. Delno je to zaradi večje ranljivosti, saj večinoma ležijo v predelih sveta, kjer bodo to spremembe največje, hkrati pa so njihova gospodarstva bolj vezana na sektorje, ki so močno odvisni od podnebja (v prvi vrsti seveda kmetijstvo). Delno pa njihova ranljivost leži preprosto v dejstvu, da imajo manj kapitala in sredstev, ki jih lahko vprežejo v prilagajanje gospodarstva in zajezitev negativnih učinkov sprememb.
Poglejte na primer Bangladeš; večina države leži manj kot deset metrov nad morsko gladino. Opazen dvig slednje bi pomenil katastrofalne posledice za državo. Na drugi strani ima podobno težavo tudi Nizozemska, a ima na voljo precej več sredstev in znanja ter izkušenj, da se s tem izzivom spoprime in se tega loteva že zdaj.
Na drugi strani bodo nekatere bogate države (na primer Kanada ali Švedska), ki imajo hladnejše podnebje, lahko imele od otoplitve celo koristi.

Povezava med gospodarstvom ter podnebjem in okoljem gre v obe smeri. Tako kot spremembe okolja vplivajo na gospodarstvo, tudi to s svojo dejavnostjo vpliva na okolje. Katera od obeh povezav je močnejša?

Globalno gledano so v tem trenutku vsekakor vplivi gospodarskih dejavnosti na okolje močnejši kot pa vplivi podnebnih sprememb na gospodarstva po svetu. Še posebej to drži v bogatejših državah, kjer je vpliv podnebnih sprememb zaenkrat še zelo majhen in težko merljiv, razen v nekaterih sektorji, na primer v ribištvu.
A tudi v revnejših državah zaenkrat ta vpliv še prevladuje, na primer degradacija kmetijske zemlje ter pogostejše poplavljanje zaradi izsekavanje gozdov.

Ali bogatejše države bolj uničujejo okolje kot revnejše?

Države imajo na različnih stopnjah razvoja različen vpliv na okolje. V revnejših državah so največje težave zaradi izsekavanja gozdov in onesnaževanja vodnih virov. V bogatejših državah je v ospredju predvsem izpust toplogrednih plinov, ki je na osebo večji kot v revnejših državah. Kitajska ima sicer izjemno velik izpust ogljikovega dioksida, a to je logično, saj ima res veliko prebivalcev. Gledano na prebivalca niso posebno izrazit onesnaževalec na tem področju, vrednosti so primerljive z razvitim svetom. Drži pa, da ima tudi mnoge druge okoljske težave. Gre pač za relativno že kar bogato razvijajočo se državo (nekako bi jo uvrstil med države višjega srednjega razreda), ki se vse bolj zavzeto loteva reševanja svojih okoljskih težav, kot je na primer izjemno slaba kvaliteta zraka.
Več iz rubrike