(Po krizi) na vrtu spet cveti

Vile v mestih so se vedno bohotile z vrtovi. Vrtnice, sadno drevje, potke obdane z rožami in klopmi, morda še kakšna fontana ali ribnik ... Takšni vrtovi so bili paša za oči. Kako je danes? »Drugače,« odvrne krajinska arhitektka Andreja Zapušek Černe iz biroja Adkrajine, ki opaža, da tudi vrtovi vseh vil niso več urejeni in bahavi. Po drugi strani pa mnogi prosti čas preživljajo z urejanjem vrta. »V Sloveniji imamo veliko vrtov,« pravi Luka Javornik, krajinski arhitekt iz biroja Studio AKKA.

Vrtnarji po duši

»Slovenci smo vrtnarski narod, zato imamo radi urejen vrt,« pravi Urša Ivanovič, krajinska arhitektka, ki v isti sapi dodaja, da morda nismo vsi nagnjeni k profesionalno urejenemu vrtu, »zagotovo pa imamo radi lep in uporaben vrt.«

Slovenci smo vrtnarski narod. Vrtov je vse več in radi imamo, da je urejen. Vedno bolj se uveljavljajo korita za zelišča in zelenjavo, saj lahko stojijo na vrtu ali terasi pa tudi na balkonu. Poleg tega je s koriti vzdrževanje zelenjavnega vrta veliko lažje.

»Nekateri imajo vrt, ker želijo delati z zemljo in rastlinami, drugi pa imajo vrt bolj za statusni simbol,« pravi Javornik. To nekako sovpada s svetovnim trendom. Raziskava Garden Research kaže, da je vrtičkanje modno. Američani so lani za vrtičkanje, ki je vse bolj priljubljeno tudi med milenijci, porabili 37 milijard dolarjev. Kar 74 odstotkov ameriških gospodinjstev je lani samih kosilo travo in urejalo vrt, kar je štiri odstotke več kot leta 2015, v povprečju pa so za opremo porabili 407 dolarjev. Povprečen Američan urejanju vrta na dan nameni dve uri ali 14 ur na teden. Marketinško podjetje Harris Interactive pa je kljub priljubljenosti konjička ugotovilo, da v povprečju Američani danes vrtičkajo za 17 odstotkov manj kot na prelomu tisočletja. Veliki ljubitelji vrtičkanja so tudi Britanci. Čedalje pogosteje investirajo v namakalne sisteme in za načrtovanje vrta najemajo krajinske arhitekte, je nedavno pisala revija Time.

Shutterstock

V povprečju, kaže raziskava GardeningExpress.co.uk, v svojem življenju za vrt namenijo 30.000 funtov. Zanimivo je, da med 10.000 in 30.000 funtov zapravijo za rastlinje, »ki ga impulzivno kupujejo, kadar gredo po kakšno stvar v vrtni center«. Okoli 9000 funtov porabijo za prenovo verande in tlakovanje stezic v vrtu. V povprečju pa kar šestkrat za časa življenja menjajo vrtno garnituro. Nadaljnjih 4000 funtov ob nakupu hiše namenijo za redekoracijo vrta. Britanci, Avstralci, Američani se zavedajo, da lično urejen vrt vrednost nepremičnine v povprečju poveča za pet do deset odstotkov. Za hišo, vredno 600.000 dolarjev, lahko z urejenim vrtom iztržijo tudi od 30.000 do 60.000 dolarjev več.

Pa tudi sicer v EU izdatki za vrt naraščajo. Belgijci, Britanci, Francozi, Nizozemci in Nemci so leta 2014 in 2015 za električno vrtnarsko orodje skupaj zapravili 1,4 milijarde evrov, kažejo statistični podatki. Potrošniki na Otoku so za vrtove in rože zapravili 3,5 milijarde funtov. Sicer pa je že leta 2014 raziskava podjetja GFK pokazala, da se je povpraševanje po vrtnarski opremi v EU povečalo. V omenjenih petih državah je na letni ravni poraslo za kar 16,5 odstotka. Vrednost prodaje je znašala kar 3,4 milijarde evrov.

Slovenci smo po podatkih Sursa leta 2012 za vrtnarsko opremo, semena, sadike, cvetje in male živali porabili nekaj več kot 237.000 evrov. Leta 2015 pa je povprečno slovensko gospodinjstvo za orodje in opremo za hišo in vrt porabilo 98,28 evra ali 38 evrov na člana.

A ker smo Slovenci večinoma sami svoj mojster, krajinski arhitekti nimajo veliko dela – vsaj z vrtovi ne. Za zdaj. Se pa že kažejo spremembe.

Vedo, kaj želijo

Stroka krajinskih arhitektov je relativno mlada. Dolgo časa so namreč vrtove urejali vrtnarji, ki so mojstri poznavanja rastlin, a malce šibkejši pri smiselnem oblikovanju celotnega vrta v bivalni prostor, razmišlja Zapušek Černetova.

Vse več ljudi pri nas jasno razloži, kaj želijo; spremljajo (tuje) trende in pokažejo primere, ki jih najdejo na Pinterestu ali drugje na spletu.

»V povprečju v našem biroju uredimo in zasnujemo dva vrta na leto,« majhnemu povpraševanju pritrjuje Javornik. »V času krize nismo imeli nobenega klica,« se spominja Zapušek Černetova. Šele ko so se eknomski kazalci prevesli v pozitivo in so vsi uradi začeli trobiti v isti rog, da si je gospodarstvo opomoglo, so ljudje začeli klicati. »Zaradi vedno boljšega gospodarskega stanja je tudi trend profesionalno urejenega vrta spet v porastu. Ljudje spet cenijo svoj prosti čas, ki so ga prej morali žrtvovati za dodatno delo, dodatni zaslužek. Vedo, da profesionalno urejen vrt pomeni domišljeno zasnovano rešitev, ki jim bo omogočala karseda prijetno in funkcionalno bivanje na vrtu. Prav tako se zavedajo, da tako urejen vrt pomeni več prostega časa zanje. Zavedajo se, da je urejen vrt pod strokovnim vodstvom razbremenitev zanje, kar pomeni več časa za uživanje na vrtu, športu, potovanjih. Tudi estetski videz ni zanemarljiv. Včasih se celo zgodi verižna reakcija, ko nekdo vrt prenovi in zaradi lepega videza začne izstopati v naselju. Nato začnejo (verjetno podzavestno) urejati svoje vrtove tudi drugi,« razmišlja Ivanovičeva.

Zapušek Černetova pa opaža, da čedalje več ljudi po krizi jasno razloži, kaj želijo: »Zelo so artikulirani glede želja. Opazujejo okolico, spremljajo (tuje) trende in pokažejo primere, ki jih najdejo na Pinterestu ali drugje na spletu. Zanimivo je, da imajo zbrane reference, zahvala pa gre tudi internetu. To je velik napredek.« Sočasno se trudijo biti čim bolj naravni, želijo materiale, ki dihajo, minimalistični; upoštevajo vodilo, manj je več. »Vse pogosteje imajo travnike, ki jih ne kosijo, sadijo stare sorte sadja, ki ga ni treba škropiti. Vračajo se nazaj k naravi. V bistvu se približujemo trendom severne Evrope, ki so tam zakoreninjeni že 30 let. Zdaj pa je to globalen trend.«

Shutterstock

Brez korit ne gre več

Kakšni so tipični vrtovi pri nas? »Kakšnih velikih trendov pri nas ni,« razmišlja Zapušek Černetova. Ljudi, ki navzven kažejo, kaj imajo, je vse manj. Tudi ni več časa za razkošne vrtove, razmišlja. Ivanovičeva pa pravi, da »mora v vrtu biti vsaj kakšno korito za zelenjavo in začimbe. Pa češnja, hruška in jablana. Seveda je dobro, če lahko kam dodamo še maline, ribez ... Prav tako je dobrodošla letna kuhinja. In ker radi delamo na vrtu, je tu še lopa, kjer hranimo orodje, če za to ne uporabimo kakšnega drugega prostora v hiši. Tudi bazen je dobrodošel, seveda, če to vrt dopušča. Pri mladih družinah pa ne sme manjkati kotiček za otroke, kjer se bodo lahko varno igrali.« Gremo pa tudi z roko v roki s podnebnimi spremembami. V sušnih obdobjih, od pomladi do jeseni, za lep vrt skrbimo z namakalnimi sistemi, ki, tako pojasnjuje Ivanovičeva, »poskrbi, da je strošek vzdrževanja trave in drugih rastlin čim manjši«.

Slovenci večinoma radi vse postorimo sami. Tako je povprečen slovenski vrt zasnovan na principu naredi sam (DIY – do it yourself).

Sogovorniki opažajo, da Slovenci večinoma radi vse postorimo sami. Tako je povprečen slovenski vrt zasnovan na principu naredi sam (DIY – do it yourself). Res pa je, da počasi prevzemamo svetovne trende. Vse več je namreč lesa, veliko je brušenega betona. Na sploh je čedalje več naravnih materialov, pravita Javornik in Zapušek Černetova. A se zalomi predvsem pri lesu. »Kadar človeku poveš, da bo moral les negovati, se raje odločijo za kaj bolj preprostega,« opaža Zupšek Černetova.

Boljši časi za krajinske arhitekte?

Ivanovičeva iz izkušenj pravi, da je bilo pred recesijo dobro obdobje za krajinske arhitekte: »Z recesijo seveda dobra ureditev vrta ni bila več primarna ali sekundarna potreba, temveč plačane položnice. Takrat se je za krajinske arhitekte, kot sem jaz, stanje zelo poslabšalo. Redki so naročali idejne načrte. Zaradi recesije se je na vrtove začel vračati zelenjavno-sadni vrt, zdaj pa se zaradi trenda zdrave in ekološko pridelane hrane ta del še povečuje.« Pravi še, da se zelenjavni vrt dela, če je v vrtu dovolj prostora, se pa vedno bolj uveljavljajo korita za zelišča in zelenjavo, ki jo uporabljamo doma. »Korita lahko stojijo tako na vrtu kot na terasi in balkonu. S koriti je vzdrževanje zelenjavnega vrta veliko lažje, pa tudi videz je lepši,« razlaga Ivanovičeva.

Je pa danes najemanje krajinskih arhitektov za urejanje vrta in okolice v porastu, pravi Javornik. Tudi zato, ker se ljudje vse pogosteje zavedajo kakovosti bivanja. Vendar so žal ponudbe – cena je odvisna od površine, želja, materialov, programa ipd. – velikokrat še vedno predrage za povprečnega kupca. Cenovni razpon urejanja vrta je lahko ogromen. V svetu bi se morda zdelo povsem normalno zapraviti tudi 10.000 evrov, kot je včasih videti v resničnostnih serijah. Bogatejši so pripravljeni seči tudi globlje v žep.

Shutterstock

Ekstravagantni vrtovi slavnih

Vrtovi nekaterih slavnih in bogatih so tako ekstravagantni kot njihove hiše. Brad Pitt in Angelina Jolie sta hčeri Shiloh zgradila kar skejtpark, Kanadska pevka Celine Dion je imela na vrtu doma na Floridi vodni park, dva olimpijska bazena, reko, vodne slapove in golfsko igrišče. Med ljubitelji vrtov, na katerem se bohoti gledališče, je tudi Oprah Winfrey, ki na družabnih omrežjih ponosno kaže, kakšno zelenjavo je pridelala in kako ureja svoj vrt. Tudi igralka in manekenka Liz Hurley je rada v vrtu – na instagramu jo je mogoče videti, kako puli plevel in zaliva vrt. Da je vrtičkanje trend, je ugotovila hči Donalda Trumpa, Ivanka Trump, ki se je nedavno pohvalila, da je na vrtu Bele hiše postavila korita z zelenjavo. Strasten vrtičkar pa je tudi britanski princ Charles, za katerega Britanci pravijo, da je kar kralj vrtičkanja. Nihče iz kraljeve družine ni naredil več za promocijo vrtov kot on; je strasten zagovornik organsko pridelane zelenjave in sadja, za ohranjanje starih vrtov na Otoku pa je namenil dobršen del osebnega premoženja. O strasti in pomembnosti vrtov vneto razlaga medijem in tudi mladini.