Planica, snežna kraljica športa, zabave in sklepanja poslov

Letošnji vrhunec skakalne sezone v dolini pod Poncami bo močno zaznamovan z lansko sezono, ki je bila za Slovenijo po vseh merilih vrhunska in težko ponovljiva. »Vsi smo pod vtisom preteklega leta. Samo upamo lahko, da se bo še kdaj ponovilo. Našim reprezentantom letos žal ne gre najbolje, zato upam, da jim bo tudi obisk v Planici dal dodatno spodbudo za nadaljnje delo,« pravi Drago Bahun, predsednik planiškega organizacijskega komiteja. Čeprav je jasno, da slovenskih obiskovalcev ne bo toliko kot lani, Bahun obljublja, da bodo prireditelji naredili vse, da bo raven organizacije enako visoka.

Naj spomnimo, da je prvi v slovenski skakalni falangi, Peter Prevc lani osvojil, kar se je osvojiti dalo. Potem ko je zmagal na prestižni novoletni turneji štirih skakalnic, je osvojil še zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v poletih v Kulmu. Sezono je sklenil z rekordnim seštevkom 2303 točk, po koncu zadnje tekme v Planici pa je dvignil veliki kristalni globus in že tretjo sezono zapored tudi mali kristalni globus v poletih. Zato je razumljivo, da so lanski prizori večdesettisočglave navdušene množice letos težko ponovljivi.

Tomi Lombar

Zalet v Planici, čez Vikersund, kam še?

Letos mineva 45 let od rojstva smučarskih poletov. Leta 1972 je namreč Planica pripravila prvo svetovno prvenstvo v poletih in odtlej imajo posebno mesto med zimskimi športi in prestižno mesto med ljubitelji športa. Lov na nam smrtnikom nepredstavljive dosežke se vedno zdi nedokončana zgodba.

V lov na rekorde se bodo poleg slovenskih orlov spustili še Poljaki, Avstrijci in Norvežani.

Potem ko je med letoma 1989 in 2005 vsak nov rekordni polet padel v Planici, na letalnici bratov Gorišek, je štafeto prevzela letalna naprava v Vikersundu na Norveškem. Rekordna daljava pa se je v rekordni dobi Planice povečala s 191 na 239 metrov. Rekord, ki ga je leta 2005 v Planici postavil Norvežan Bjørn Einar Romøren pri 239 metrih, je veljal šest let, do 2011., ko ga je v Vikersundu za štiri metre prekosil domačin Johan Remen Evensen. In tako se je začela vikersundska rekordna serija. Prav prejšnji konec tedna je Norvežan Robert Johansson tam podrl prejšnji svetovni rekord rojaka Andersa Fannemela (251,5 metra) in poletel do 252 metrov. Avstrijec Stefan Kraft pa je Norvežanu takoj naslednji dan rekord vzel in ga podaljšal še za poldrugi meter, na 253,5 metra.

Za primerjavo, kako so napredovali poleti v zadnjih desetletjih: prvi polet na letalnici bratov Gorišek je leta 1969 opravil Miro Oman in pristal pri takrat osupljivih 135 metrih.

Tomi Lombar

Varnost na prvem mestu

Čeprav so rekordi pomemben del športa, se zdi, da prireditelji tekem v smučarskih poletih neradi odgovarjajo na vprašanja o novih največjih daljavah. Razlog je predvsem varnost tekmovalcev. Janez Gorišek, 83-letni konstruktor treh od štiri letalnic, v Planici, Kulmu in Vikersundu, kljub temu da je nekako soodgovoren za rekorde, o njih nerad govori. Meni pa, da potem ko je Peter Prevc leta 2015 pristal pri 250 metrih, niti 300 metrov ni nedosegljivih, vse bo odvisno od pravil, pravi.

Ker so poleti v Planici množičen športni dogodek, je varnost pomembna tema vsako leto pred koncem marca, ko se v dolino pod Poncami vali več deset tisoč navijačev. Tudi letos tako policija navdušencem nad poleti polaga na srce, da naj na cesti pričakujejo gnečo, zato voznikom priporočajo, da se pravočasno odpravijo od doma, nato pa upoštevajo navodila policistov, varnostnikov in rediteljev.

Marjan Lekše, ki v Planici skrbi za varnost, opozarja, da so letos razmere »zimsko-pomladne«. Pričakovati je mogoče vse, visoke temperature, mraz in sneg, lahko tudi dež, zato obiskovalce poziva, da se ustrezno oblečejo in obujejo in da ravnajo samozaščitno, na primernem mestu hranijo denar in dokumente.

Poslanci v boj za pivo

Prireditelji poleg policijskega varovanja zagotavljajo varnostno in rediteljsko službo v ustreznem številu. Redarji in varnostniki bodo, tako kot prejšnja leta, skrbeli za prepoved vnosa nevarnih predmetov, tudi pirotehnike v bližino tekmovališča. Poleg video nadzora bo poostren fizični nadzor, s katerim bodo med drugim preverjali vnos velikih količin alkohola in vidno vinjene posameznike pravočasno odstranili s prizorišča. Če je alkohol nekoč bila velika težava Planice, so se razmere v zadnjih letih nekoliko umirile. Ekstremnega pijančevanja je manj. Koliko je k temu prispeval zakon o omejevanju porabe alkohola, lahko le ugibamo. A še pred prihodnjo Planico bi ta utegnil biti spremenjen, če bo poslancu Janiju Möderndorferju uspelo s predlagano novelo zakona.

Tomi Lombar

Predsednik slovenske smučarske zveze Enzo Smrekar pobudo za liberalizacijo dostopa do alkoholnih pijač ob športnih prizoriščih podpira, čeprav se zaveda, da zimskim športom ta ne bo prinesla toliko koristi kot moštvenim z žogo, ki jih bistveno bolj prizadene prepoved prodaje piva.

Velik posel

Generalni sekretar planiškega organizacijskega komiteja Primož Finžgar kljub nekoliko slabši predprodaji vstopnic zagotavlja, da se bo letos v Planici zvrstilo okoli 70 tisoč gledalcev, kar je primerljivo z letom 2015. »Vedno smo na koncu ustvarili plus in tudi letos ga bomo, o tem ni dvoma,« pravi Finžgar. Letošnji proračun je 1,9 milijona evrov, od tega sponzorji prispevajo 900 tisoč evrov, z vstopnino se bo nabralo 400 do 500 tisočakov, okoli 600 tisočakov pa nanesejo televizijske pravice.

Seveda tako velik dogodek ni poceni, samo prostovoljci niso dovolj za izvedbo, vendar brez ljudi dogodka ni. Po Finžgarjevi oceni je v različnih fazah od začetka do konca v delo na skakalnici in okoli nje tako ali drugače vključenih med 1300 in 2000 ljudi.

VIP dokaz, da smo prišli iz krize

Navadne vstopnice za Planico se prodajajo tako rekoč same, zadnja leta vse bolj dejavno tržijo VIP-vstopnice za tako imenovani klub 239, ki stanejo 120 evrov. »Če sodimo po povpraševanju po VIP-vstopnicah, smo že prišli iz krize, o tem ni dvoma. Ta del naše ponudbe se je lepo uveljavil, partnerji se vračajo in so očitno zadovoljni,« pravi Finžgar.

Če sodimo po povpraševanju po VIP-vstopnicah, smo že prišli iz krize.

Poslovneži, s katerimi smo se pogovarjali, vendar ne želijo biti imenovani, že leta kupujejo VIP-vstopnice kot darilo za poslovne partnerje in zase. »Predvsem je tam odlična zabava, seveda spremljamo skoke in se veselimo dosežkov, naših in tujih športnikov. V bistvu pa gre za druženje brez večjih ambicij. Tam najdem vse, od malih obrtnikov do velikih direktorjev. Posel lažje skleneš z nekom, ki ga spoznaš tudi brez kravate in zunaj njegove pisarne,« o vplivu takih druženj na posel pove ljubljanski podjetnik, ki vztraja, naj ga ne imenujemo. Ko se tekma konča, se zabava preseli v Kranjsko Goro. »Že po tem, kako gladko zadeve tečejo in kako majhen kraj obvlada takšen naval ljudi, se vidi, da je župan nekdanji gostinec,« pravi hrvaški podjetnik, redni gost Planice.

Tomi Lombar

Kdo porabi največ

Kranjskogorski župan Janez Hrovat je navdušen, da so v času Planice vse postelje v kraju zasedene.

Poljaki so odlični gostje. Njihova poraba opazno narašča in nič več ne drži, da porabijo pol manj od bogatih Norvežanov.

»Če ocenim zelo čez palec, v treh dneh v kraju, v hotelih in gostiščih skupaj gostje pustijo okoli milijon evrov bruto. Kar zadeva prenočišča, je Planica tako polna kot na zelo dober zimski konec tedna, zunajpenzionska poraba pa se podvoji,« pravi Hrovat. Tradicionalno najboljši potrošniki so Skandinavci, poleti vedno privabijo veliko zlasti Norvežanov. Zaradi uspešne sezone poljskih skakalcev se kranjskogorski gostinci in hotelirji letos veselijo še navala poljskih navijačev. »Poljakov ne kaže zapostavljati, so odlični gostje. Njihova poraba opazno narašča in ne moremo reči, da porabijo pol manj od bogatih Norvežanov, ti časi so mimo,« dodaja Hrovat.