Plačilni trendi in navade Slovencev
Raziskava Masterindex beleži vztrajno rast spletnega nakupovanja. Priljubljenim načinom kartičnega plačevanja se postopoma pridružuje tudi mobilno plačevanje.
Odpri galerijo
Mastercard je v najnovejši raziskavi Masterindex preverjal plačilne navade Slovencev, kjer v primerjavi s preteklim letom opazno narašča pogostost spletnega plačevanja, temu pa se počasi približuje tudi mobilno plačevanje. Plačilna kartica ostaja najbolj priljubljena metoda plačevanja, večina Slovencev ima namreč dve kartici, plačevanje z gotovino pa vedno redkejša izbira. Med načini potrjevanja spletnih plačil Slovenci v praksi še vedno najpogosteje uporabljajo kodo za enkratno uporabo, pri čemer ne gre zanemariti, da se je povečal tudi delež tistih, ki so vse bolj naklonjeni načinu prepoznave obraza in potrjevanju prek mobilnih aplikaciji.
Tri četrtine Slovencev (76 %) plačuje prek spleta, v primerjavi s preteklim letom pa se je zmanjšalo število tistih, ki tovrstnega plačevanja sploh ne uporabljajo, in sicer s 6 % na le 4 %. Epidemija COVID-19 pri več kot polovici anketiranih ni vplivala na pogostost spletnega plačevanja (58 %), kljub temu pa je 30 % Slovencev preko spleta nakupovalo pogosteje. Skoraj trikrat več je tistih, ki so z epidemijo šele začeli spletno nakupovati (9 %), med njimi je 4 % takšnih, ki bodo s to prakso tudi nadaljevali. Na drugi strani pa je za polovico manj tistih, ki jih epidemija ni prepričala o spletnem nakupovanju (3 % v 2021, 8 % v 2020).
Kar 86 % Slovencev spletno plačevanje še vedno ocenjuje kot varno, zmanjšal pa se je delež nezaupljivih (12 % v 2021; 10 % v 2020), pri čemer kot razlog izpostavljajo dolgotrajne postopke odpravljanja težav (37 %), vsesplošno nezaupanje v spletno plačevanje (32 %) in spletne trgovine (30 %) oziroma celo spletne opise produktov (29 %).
Za plačila spletnih nakupov največ Slovencev uporablja plačilno kartico (60 %). Vse manj priljubljeni načini plačevanja pa so plačilo z gotovino (39 % v 2020 in 33 % v 2021) ter prek PayPala (32 % v 2020 in 28 % v 2021) in poštne nakaznice (6 % v 2020 in 4 % 2021).
Tako kot v preteklem letu je večina (59 %) prek spleta nakupovala oblačila, obutev in modne dodatke. Nekoliko manj kot lani pa se jih je odločalo za nakup elektronskih naprav (40 %), gospodinjskih aparatov (42 %), pričakovan upad je zaznati pri kupovanju vstopnic za koncerte, kina in druge kulturne dejavnosti (9 %), naročil potovalnih agencij (8 %), skladno s tem je bilo tudi manj potovalnih in nastanitvenih stroškov (8 %). V primerjavi z lanskim letom se je delež naložbenih storitev podvojil, in sedaj znaša 8 %, razlog za to pa gre morebiti pripisat posledicam COVID-19 in večjemu deležu prihrankov, ki so nastali zaradi omejitev potovanj ali znižanja drugih življenjskih stroškov, in posledično vse večji želji po naložbah v druga področja.
Večina Slovencev (87 %) pozdravlja letošnjo zakonodajno novost pri potrjevanju spletnih plačil, ki zahteva dvojno potrjevanje vseh online nakupov in posledično krepi varnost potrošnikov. Med različnimi načini avtentikacije oz. potrjevanja spletnih plačil večina kot najbolj varnega izpostavljajo geslo za enkratno uporabo (83 %), sledi mu skeniranje prstnega odtisa (79 %) in prepoznava obraza (61 %) ter druge biometrične metode (61 %).
Petina lastnikov plačilnih kartic se za preverjanje pristnosti uporabnika kartice poslužuje kode preko SMS-a (19 %) ali varnostne kode v mobilni banki (23 %). Vse bolj priljubljena načina potrjevanja spletnih plačila so potrjevanje prek mobilne denarnice ali mobilne banke (eden izmed sedmih lastnikov plačilnih kartic oz. 14 %, kar je za za 10 odstotnih točk več kot lani), skeniranje prstnega odtisa, ki se je deležu podvojila na 10 % uporabnikov, in prepoznava obraza (3 %, kar je za dve odstotni točki več kot lani).
Zanimiv je tudi podatek, da je v primerjavi s preteklim letom varnost bančnega računa kot pomemben faktor pri izbiri avtentikacije nekoliko izgubila na pomenu (iz 61 % v 2020 na 56 % v 2021), medtem ko vse bolj pomembna faktorja pri izbiri avtentikacije postajata enostavnost (13 %, kar je za štiri odstotne točke več kot lani) in hitrost postopka (10 %, kar je za tri odstotne točke več kot lani).
V primerjavi s preteklim letom se je za kar devet odstotnih točk povečal delež ljudi, ki je že vsaj enkrat plačal z mobilnim telefonom (48 %), kar je skoraj polovica Slovencev.
Za razliko od leta 2020 je več kot polovica Slovencev svoj pametni telefon uporabilo za spletne nakupe (53 %), odstotek je v primerjavi s preteklimi leti tudi vidno narasel (46 % v 2020; 42 % v 2019; 40 % v 2018). Mobilno plačevanje pa se je zmanjšalo v trgovinah in na bencinskih črpalkah (44 % v 2021; 56 % v 2020) ter restavracijah in barih (19 % v 2021; 26 % v 2020), kar gre pripisati okoliščinam epidemije.
Posledica tega je tudi velik delež tistih, ki pozdravljajo metodo plačevanja z mobilno aplikacijo, kar pol več kot lani (83 % v 2021; 57 % v 2020), znatno manj pa je tistih, ki je sploh ne bi uporabili (17 % v 2021; 43 % v 2020). Medtem ko bi kar tri četrtine Slovencev (76 %) na prvo mesto glede ključnih lastnosti mobilne aplikacije umestila varno potrjevanje z biometrijo, je 63 % pomembna tudi preprostost plačilnega postopka.
Pri drugih storitvah, ki jih Slovenci opravljajo preko telefona, je na prvem mestu uporaba mobilne banke (64 %), kar je viden preskok v primerjavi s preteklimi leti (57 % v 2020; 49 % v 2019; 40 % v 2018). Na drugem mestu pa je potrjevanje spletnih nakupov (43 % v 2021; 35 % v 2020; 32 % v 2019; 28 % v 2018), kar gre pripisati novemu dvostopenjskemu načinu potrjevanja spletnih plačil.
Kljub temu pa je več kot polovica Slovencev kot svojo najbolj priljubljeno metodo plačevanja v naslednjih petih letih izbrala plačilno kartico (56 %), petina je izbrala mobilni telefon (21 %), le eden izmed šestih pa je izbral plačevanje z gotovino (17 %).
V skladu z okoliščinami epidemije je bilo manj kot 45 % tistih, ki so v zadnjem letu bivali v tujini iz počitniških in drugih razlogov. Delež je pričakovano bistveno nižji od deleža v preteklih letih (67 % v 2020; 83 % v 2019).
Posledice epidemije so prav tako vplivale na počitniške načrte kar 45 % Slovencev, od tega jih bo 47 % počitnikovalo v sosednjih državah, med njimi večina pri sosedih na Hrvaškem (73 %), 21 % v drugih Mediteranskih državah, 26 % v Sloveniji, 8 % pa zaradi epidemije sploh ne načrtuje oddiha. Za svoje nastanitve večinoma izbirajo zasebne nastanitve (53 %), potovali pa bodo najraje z avtomobilom (86 %), z letalom pa le 18 %.
Pri načinu plačevanja se je povišal delež Slovencev, ki v tujini običajno plačujejo s plačilno kartico, in sicer iz 21 % v 2020 v 27 % v 2021.
»Porast plačevanja s kartico v tujini v primerjavi s preteklim letom beleži tudi vidno povečanje nuje po visoki stopnji varnosti pred zlorabo, katero tudi vse več imetnikov kartice prepoznava kot prednost (55 % v 2019; 57 % v 2020; 64 % v 2021). Pri podjetju Mastercard se zavedamo, da je varna in dosledna plačilna izkušnja ključna za optimalno nakupovanje. Z najnovejšo debetno kartico tako s politiko Zero Liability (nična odgovornost) svojim uporabnikom zagotavljamo, da v primeru zlorabe kartice za zlorabo niso odgovorni. Za okrepljeno varnost digitalnih plačil pa dodatno nudimo najsodobnejšo varnostno tehnologijo Mastercard Identity Check™, ki z uporabo biometričnega sistema nenehno preverja pristnost uporabnika,« izpostavlja Luka Gabrovšek, poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji.
Vse bolj priljubljeno postaja rokovanje s plačilnimi karticami. V primerjavi s preteklim letom je to najbolj razvidno iz vsakodnevne rabe kartice (17 % v 2020 in 24 % v 2021), ki vedno pogosteje služi kot sredstvo za nakup osnovnih potrebščin (hrana, pijača). Vse manj pa je priljubljena gotovina (31 % v 2019; 24 % v 2020 in 22 % v 2021).
Vedno večja je verjetnost, da je v denarnici Slovenca med karticami tudi debetna kartica, ki vse od leta 2018 ostaja najpogosteje uporabljena metoda plačevanja (48 % v 2021) in med Slovenci tudi najbolj priljubljena kartica, njena priljubljenost pa se z leti veča (77 % v 2020, 82 % v 2021).
____________________
O raziskavi Masterindex:
Masterindex je obsežna mednarodna raziskava družbe Mastercard Europe, ki v Sloveniji poteka že od leta 2009. Raziskavo je v juniju 2021 na reprezentativnem vzorcu več kot 1.000 posameznikov s sistemom računalniško podprtega spletnega anketiranja (CAWI) izvedla agencija Mediana. Namen raziskave je spoznati način uporabe plačilnih kartic in nakupovalne navade potrošnikov ter se seznaniti z njihovim pogledom na osebne finance.
Spletno plačevanje vse bolj priljubljeno
Tri četrtine Slovencev (76 %) plačuje prek spleta, v primerjavi s preteklim letom pa se je zmanjšalo število tistih, ki tovrstnega plačevanja sploh ne uporabljajo, in sicer s 6 % na le 4 %. Epidemija COVID-19 pri več kot polovici anketiranih ni vplivala na pogostost spletnega plačevanja (58 %), kljub temu pa je 30 % Slovencev preko spleta nakupovalo pogosteje. Skoraj trikrat več je tistih, ki so z epidemijo šele začeli spletno nakupovati (9 %), med njimi je 4 % takšnih, ki bodo s to prakso tudi nadaljevali. Na drugi strani pa je za polovico manj tistih, ki jih epidemija ni prepričala o spletnem nakupovanju (3 % v 2021, 8 % v 2020).
Kar 86 % Slovencev spletno plačevanje še vedno ocenjuje kot varno, zmanjšal pa se je delež nezaupljivih (12 % v 2021; 10 % v 2020), pri čemer kot razlog izpostavljajo dolgotrajne postopke odpravljanja težav (37 %), vsesplošno nezaupanje v spletno plačevanje (32 %) in spletne trgovine (30 %) oziroma celo spletne opise produktov (29 %).
Za plačila spletnih nakupov največ Slovencev uporablja plačilno kartico (60 %). Vse manj priljubljeni načini plačevanja pa so plačilo z gotovino (39 % v 2020 in 33 % v 2021) ter prek PayPala (32 % v 2020 in 28 % v 2021) in poštne nakaznice (6 % v 2020 in 4 % 2021).
Tako kot v preteklem letu je večina (59 %) prek spleta nakupovala oblačila, obutev in modne dodatke. Nekoliko manj kot lani pa se jih je odločalo za nakup elektronskih naprav (40 %), gospodinjskih aparatov (42 %), pričakovan upad je zaznati pri kupovanju vstopnic za koncerte, kina in druge kulturne dejavnosti (9 %), naročil potovalnih agencij (8 %), skladno s tem je bilo tudi manj potovalnih in nastanitvenih stroškov (8 %). V primerjavi z lanskim letom se je delež naložbenih storitev podvojil, in sedaj znaša 8 %, razlog za to pa gre morebiti pripisat posledicam COVID-19 in večjemu deležu prihrankov, ki so nastali zaradi omejitev potovanj ali znižanja drugih življenjskih stroškov, in posledično vse večji želji po naložbah v druga področja.
Geslo za enkratno uporabo in biometrične metode po mnenju Slovencev najbolj varni načini potrjevanja spletnih plačil
Večina Slovencev (87 %) pozdravlja letošnjo zakonodajno novost pri potrjevanju spletnih plačil, ki zahteva dvojno potrjevanje vseh online nakupov in posledično krepi varnost potrošnikov. Med različnimi načini avtentikacije oz. potrjevanja spletnih plačil večina kot najbolj varnega izpostavljajo geslo za enkratno uporabo (83 %), sledi mu skeniranje prstnega odtisa (79 %) in prepoznava obraza (61 %) ter druge biometrične metode (61 %).
Petina lastnikov plačilnih kartic se za preverjanje pristnosti uporabnika kartice poslužuje kode preko SMS-a (19 %) ali varnostne kode v mobilni banki (23 %). Vse bolj priljubljena načina potrjevanja spletnih plačila so potrjevanje prek mobilne denarnice ali mobilne banke (eden izmed sedmih lastnikov plačilnih kartic oz. 14 %, kar je za za 10 odstotnih točk več kot lani), skeniranje prstnega odtisa, ki se je deležu podvojila na 10 % uporabnikov, in prepoznava obraza (3 %, kar je za dve odstotni točki več kot lani).
Zanimiv je tudi podatek, da je v primerjavi s preteklim letom varnost bančnega računa kot pomemben faktor pri izbiri avtentikacije nekoliko izgubila na pomenu (iz 61 % v 2020 na 56 % v 2021), medtem ko vse bolj pomembna faktorja pri izbiri avtentikacije postajata enostavnost (13 %, kar je za štiri odstotne točke več kot lani) in hitrost postopka (10 %, kar je za tri odstotne točke več kot lani).
Mobilno plačevanje še ni doseglo priljubljenosti kartic
V primerjavi s preteklim letom se je za kar devet odstotnih točk povečal delež ljudi, ki je že vsaj enkrat plačal z mobilnim telefonom (48 %), kar je skoraj polovica Slovencev.
Za razliko od leta 2020 je več kot polovica Slovencev svoj pametni telefon uporabilo za spletne nakupe (53 %), odstotek je v primerjavi s preteklimi leti tudi vidno narasel (46 % v 2020; 42 % v 2019; 40 % v 2018). Mobilno plačevanje pa se je zmanjšalo v trgovinah in na bencinskih črpalkah (44 % v 2021; 56 % v 2020) ter restavracijah in barih (19 % v 2021; 26 % v 2020), kar gre pripisati okoliščinam epidemije.
Posledica tega je tudi velik delež tistih, ki pozdravljajo metodo plačevanja z mobilno aplikacijo, kar pol več kot lani (83 % v 2021; 57 % v 2020), znatno manj pa je tistih, ki je sploh ne bi uporabili (17 % v 2021; 43 % v 2020). Medtem ko bi kar tri četrtine Slovencev (76 %) na prvo mesto glede ključnih lastnosti mobilne aplikacije umestila varno potrjevanje z biometrijo, je 63 % pomembna tudi preprostost plačilnega postopka.
Pri drugih storitvah, ki jih Slovenci opravljajo preko telefona, je na prvem mestu uporaba mobilne banke (64 %), kar je viden preskok v primerjavi s preteklimi leti (57 % v 2020; 49 % v 2019; 40 % v 2018). Na drugem mestu pa je potrjevanje spletnih nakupov (43 % v 2021; 35 % v 2020; 32 % v 2019; 28 % v 2018), kar gre pripisati novemu dvostopenjskemu načinu potrjevanja spletnih plačil.
Kljub temu pa je več kot polovica Slovencev kot svojo najbolj priljubljeno metodo plačevanja v naslednjih petih letih izbrala plačilno kartico (56 %), petina je izbrala mobilni telefon (21 %), le eden izmed šestih pa je izbral plačevanje z gotovino (17 %).
Posledice epidemije Covid-19 skoraj pri polovici Slovencev vplivale na načrte počitnikovanja
V skladu z okoliščinami epidemije je bilo manj kot 45 % tistih, ki so v zadnjem letu bivali v tujini iz počitniških in drugih razlogov. Delež je pričakovano bistveno nižji od deleža v preteklih letih (67 % v 2020; 83 % v 2019).
Posledice epidemije so prav tako vplivale na počitniške načrte kar 45 % Slovencev, od tega jih bo 47 % počitnikovalo v sosednjih državah, med njimi večina pri sosedih na Hrvaškem (73 %), 21 % v drugih Mediteranskih državah, 26 % v Sloveniji, 8 % pa zaradi epidemije sploh ne načrtuje oddiha. Za svoje nastanitve večinoma izbirajo zasebne nastanitve (53 %), potovali pa bodo najraje z avtomobilom (86 %), z letalom pa le 18 %.
Pri načinu plačevanja se je povišal delež Slovencev, ki v tujini običajno plačujejo s plačilno kartico, in sicer iz 21 % v 2020 v 27 % v 2021.
»Porast plačevanja s kartico v tujini v primerjavi s preteklim letom beleži tudi vidno povečanje nuje po visoki stopnji varnosti pred zlorabo, katero tudi vse več imetnikov kartice prepoznava kot prednost (55 % v 2019; 57 % v 2020; 64 % v 2021). Pri podjetju Mastercard se zavedamo, da je varna in dosledna plačilna izkušnja ključna za optimalno nakupovanje. Z najnovejšo debetno kartico tako s politiko Zero Liability (nična odgovornost) svojim uporabnikom zagotavljamo, da v primeru zlorabe kartice za zlorabo niso odgovorni. Za okrepljeno varnost digitalnih plačil pa dodatno nudimo najsodobnejšo varnostno tehnologijo Mastercard Identity Check™, ki z uporabo biometričnega sistema nenehno preverja pristnost uporabnika,« izpostavlja Luka Gabrovšek, poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji.
Nakupi vse pogosteje opravljeni s plačilno kartico. Vse manj je plačil z gotovino.
Vse bolj priljubljeno postaja rokovanje s plačilnimi karticami. V primerjavi s preteklim letom je to najbolj razvidno iz vsakodnevne rabe kartice (17 % v 2020 in 24 % v 2021), ki vedno pogosteje služi kot sredstvo za nakup osnovnih potrebščin (hrana, pijača). Vse manj pa je priljubljena gotovina (31 % v 2019; 24 % v 2020 in 22 % v 2021).
Vedno večja je verjetnost, da je v denarnici Slovenca med karticami tudi debetna kartica, ki vse od leta 2018 ostaja najpogosteje uporabljena metoda plačevanja (48 % v 2021) in med Slovenci tudi najbolj priljubljena kartica, njena priljubljenost pa se z leti veča (77 % v 2020, 82 % v 2021).
____________________
O raziskavi Masterindex:
Masterindex je obsežna mednarodna raziskava družbe Mastercard Europe, ki v Sloveniji poteka že od leta 2009. Raziskavo je v juniju 2021 na reprezentativnem vzorcu več kot 1.000 posameznikov s sistemom računalniško podprtega spletnega anketiranja (CAWI) izvedla agencija Mediana. Namen raziskave je spoznati način uporabe plačilnih kartic in nakupovalne navade potrošnikov ter se seznaniti z njihovim pogledom na osebne finance.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.