Pariz: hitrost, dizajn, inovativnost

Avtomobilske razstave imajo dolgo zgodovino in so imele nekoč delno drugačno vlogo kot zdaj.
Fotografija: Gašper Boncelj
Odpri galerijo
Gašper Boncelj

Predvsem je bil v časih počasnejšega pretoka informacij avtomobilskim salonom zagotovljen tisti status eksluzivnega presenečenja, ko se je nov avtomobil vselej razkril le tam in ga do takrat javnost ni videla. Zdaj o novih avtomobilih pogosto že prej zakrožijo slike, nekateri proizvajalci svoje avtomobile razkrivajo na ekskluzivnih dogodkih, nekateri celo trdijo, da bodo s tistimi, ki jih želijo nagovarjati, komunicirali drugače, na facebookovski ali strogo VIP-način. Menda zato koga izmed pomembnih imen letos niti ni bilo na razstavo v Pariz. Morda je res tako prav in bolje, morda pa je to tudi priročen izgovor, za trenutek, ko nimajo kaj pametnega pokazati ali povedati.

Volkswagen popravlja vtis

Expo na Porte de Versailles je veliko razstavišče s številnimi objekti. Razstavljavci so razdeljeni v štiri približno enako kakovostne dvorane. Tam ne boste doživeli ekskluzivnih objektov z nadpovprečno lepimi prostori ali celo lastnimi ovali ali velikih proizvajalcev, kakršno ima na Messe v Frankfurtu sveta nemška premijska trojica (Mercedes, BMW, Audi). Nemci so letos v Parizu želeli prevzeti pobudo, domačini pa so z njimi poskusili tekmovati. Predvsem smo dobili močne napovedi na temo električnih avtomobilov. Volkswagen bi se s to tematiko rad znebil neustreznega dizelsko-emisijskega slovesa. O tem se tudi ne želijo veliko pogovarjati.

Raje so predstavili zanje nenavadno lahkotno oblikovan električni koncept I. D. Mercedes je napovedal novo električno podznamko EQ, Opel hiti v proizvodnjo električne ampere-e z ameriškimi geni. A pri tem ni bil edini – v Renaultu so že močno podaljšali doseg električnega modela zoe. Zdi se, da veliki fantje zdaj z elektriko mislijo resno. Ponuditi želijo modele, ki ne bodo le za navdušence, ampak bodo to lahko prvi družinski avtomobili, z več dosega. Upam, da to ni le občutek in da se z nami ne šalijo. Čeprav je bila vsa ta električna predstava morda nepričakovana, je bil izbrani kraj kar pravi: Pariz je mesto z neznosnim prometom, velik problem so tudi emisije saj. Županja Anne Hidalgo bi rada omejila promet in iz mesta čim prej spodila avtomobile z dizelskim motorjem. Spomnimo pa se, da so prav Francozi njihovo uvedbo več let močno spodbujali, jim dajali celo zelene oznake, zdaj pa jih ne zanimajo več.

Jaguar in Land Rover

Na domačem terenu so bili tudi francoski proizvajalci kar aktivni. Z lepo urejenimi razstavnimi prostori in študijami, kakršna sta renault trezor in citroën cxperience, so hoteli povedati, da je avantgardni dizajn avtomobilov še vedno francoska domena. Mercedes je pri sebi pač nakazoval ideje, kaj bi v prihodnje počel s superprestižnim maybachom. Peugeot je izvedel hitro transformacijo enoprostorcev v športne terence, ki si jih z njihovim močnim videzom menda vsi tako želimo. V Parizu pa si je bilo še vedno mogoče ogledati njihovo lastno šolo drobnih mikroavtomobilov. Korejci so pripravili še nekaj modelov, ki ne bodo na naslovnicah poročil, a je zelo verjetno, da bodo evropski konkurenci vzeli še nekdaj naslednjih decimalk tržnega deleža. Japonski hit iz zasede je bila Nissanova micra, saj tako privlačnega malega avtomobila z Daljnega vzhoda že dolgo ni bilo. Britanci so marsikaj pustili doma, vendar si tega na srečo nista privoščila Jaguar in Land Rover. Zadnji s popolnoma novim discoveryjem, ki mu trenda športnih terencev ni treba loviti, saj je bil »disco« že ves ta čas prisoten. Še vedno je zelo konkreten, pa malo manj oglat.

Italijanski razstavni prostori niso imeli prav velikih pravih novosti. V Fiatu so med avtomobile postavili še veliko jahto. Ferrari je imel razstavljenega atraktivnega odprtega športnika. Pri njem se vedno najde kak nov primerek za milijonarje, ki ga že vnaprej razgrabijo. Sicer je bilo športnih avtomobilov bolj malo. Izstopal je dostopnejši prototip honde civic type R, ki je avtomobil za hardcore navdušence vročih kombilimuzin. Ni pogosto, da se na kateri od evropskih razstav pojavi predsednik največjega proizvajalca na svetu Toyote Akio Toyoda, ki ne skiva, kako zelo si želi dirkaškega uspeha znamke v svetovnem reliju. Hkrati pa tudi odkrito pove, da bo do res avtonomnih avtomobilov treba narediti še cele gore testnih kilometrov.

Gašper Boncelj
Gašper Boncelj

Fuzija senzorjev

O tem govorijo sicer povsod. V spominu mi je ostal stavek Daimlerjevega (Mercedesovega) šefa Dieterja Zetscheja »o potrebi po fuziji vseh mogočih senzorjev«, množice zaznav, ki jih avtomobil zmore, a jih je treba analizirati in prav uskladiti. Zetsche je tudi tisti avtomobilski direktor z zanimivimi govori, ki je nekoč prvi nastopil brez kravate, zdaj pa je bil celo v športnih čevljih. Sicer niso bili tako pisani kot tisti, ki jih nosi Renaultov Laurens van den Acker, ampak ta je vendarle šef oblikovanja.

Pariška razstava je prinesla še kako malo manj veselo ali realno spoznanje. Nekoč so pred dvoranami svoja vozila sproščeno razstavljali francoski policisti oziroma vojaki, tega letos nisem opazil, a so se policisti v »nindža želva« oklepih na službeni dolžnosti pred enim od vhodov zvrstili drugi dan dopoldne. Pravega razloga za to ne vem, vendar je bilo to gotovo povezano z varnostjo. Nekoliko pozneje sem videl francoskega premiera Manuela Vallsa, kako si je obkrožen z varnostniki ogledoval sejmišče in predvsem seveda francoske avtomobile.

Pariški salon, ki je bienalna predstava, je pred dvema letoma obiskalo 1,24 milijona obiskovalcev, letos jih šele začenjajo šteti. Ko bo vse to minilo, bo morda bolj jasno, ali ljudje na salone še vedno prihajajo tako množično. In koliko jih bo prišlo na slovenski avtomobilski salon, ki bo prihodnjo pomlad v Ljubljani?

Več iz rubrike

Komentarji: