Pametni telefon je strup. Kot morska voda za žejnega pomorščaka...

Edino odmerek loči zdravilo od strupa. Modrost švicarskega zdravnika Paracelsu velja tudi pri uporabi pametnih telefonov.
Fotografija: Zadnji podatek o razmahu uporabe pametnega telefona je, da so šolarji uporabljali pametni telefon tudi od 5 do 10 ur na dan. FOTO: REUTERS
Odpri galerijo
Zadnji podatek o razmahu uporabe pametnega telefona je, da so šolarji uporabljali pametni telefon tudi od 5 do 10 ur na dan. FOTO: REUTERS

To nam v svoji knjigi Epidemija pametnih telefonov dokazuje prof. dr. Manfred Spitzer. Avtor v knjigi, ki jo je izdala Mladinska knjiga, opozarja na nujnost zavedanja družbe o tem, kakšen vpliv ima čezmerna raba mobilnih telefonov, argumente pa podpre s tehtnimi znanstvenimi ugotovitvami, ki govorijo o osupljivih razsežnostih »malih čudežnih« naprav.

Osupljiva razsežnost vpliva pametnih telefonov sega precej širše v pore družbenega življenja, avtor opozarja na širjenje t. i. osamljenih samskih, izgube občutka za resnice, pojav t. i. fantomske vibracije, digitalne disrupcije in nepopravljivih škodljivih učinkov na izobraževanje, ki pod vprašanj zastavlja celo Flynnov učinek in nakazuje, da digitalna tehnologija spreminja intelektualne sposobnosti bodočih generacij.


 
V pogovoru s predstavnico Mladinske knjige je avtor knjige Epidemija pametnih telefonov svoja razmišljanja o nevarnostih začel z analizo dolgčasa.

In drži, kar pravi. V pandemiji smo imeli drugačno možnost upravljanja z našim časom.  Po eni strani ga je bilo celo preveč. Nismo vedeli, kaj naj s tem časom in zajel nas je val dolgčasa. Najprej smo želeli pobegniti dolgčasu in tako smo postali  neločljivo povezani s telefoni. Napaka! Najlažja pot. In ena največjih škodljivosti sodobnega časa.

Nevroznanost govori o tem, da je dolgčas podoben bolečini. Vsak se ji želi izogniti kot vroči kuhalni plošči ob dotiku z roko. Dolgčas v nas vzbuja podoben odziv.

Dolgčas je manjša eksistenčna kriza, a zanosa ne dosežemo z »brkljanjem po telefonu«. Dolgačas poglobimo. Foto: Shutterstock
Dolgčas je manjša eksistenčna kriza, a zanosa ne dosežemo z »brkljanjem po telefonu«. Dolgačas poglobimo. Foto: Shutterstock


Dolgčas je manjša eksistenčna kriza, ki vam pravi, da se ne ukvarjajte s tistim, kar obvladate, saj pri tem ne uporabljate možganov; in ne ukvarjajte se tistim, kar je za vas prezahtevno.  Oboje vam povzroča dolgčas.

Za dosego cilja, tj. zanosa,  morate opravljati tisto, kar je zahtevno, a ne prezahtevno. Le v stanju zanosa se lahko učite in opravljate delo uspešno in zadovoljno.
 
Logično je, da smo vsi v stanju zanosa srečnejši kot v stanju dolgočasja.

Mnogi se pri tem ne zavedajo, da zanosa ne dosežemo z »brkljanjem po telefonu«, saj je to popolno zabijanje časa. Nimamo niti najmanjše možnosti, da bi »ubili« dolgčas.
 
Preganjati dolgčas s tapkanjem po telefonu je tako kot za žejo piti morsko vodo. Vemo, da je to izjemno slabo, saj moramo iz telesa odplakniti soli, in zato potrebujemo čisto pitno vodo. Pomorščaki vedo, da se s pitjem morske vode, kjub temu da je to tekočina, približujejo smrti. Nikakor je ne odmikajo.
 
Šolarji so se zredili v času prvega in drugega korona vala za 10 do 15 kilogramov. Zajela nas je tudi pandemija miopije, tj, kratkovidnosti. Foto: REUTERS
Šolarji so se zredili v času prvega in drugega korona vala za 10 do 15 kilogramov. Zajela nas je tudi pandemija miopije, tj, kratkovidnosti. Foto: REUTERS


Žal pa je bil pogost pojav med pandemijo prav to. Množice ljudi, med njimi na žalost mnogo otrok, je dolgčas preganjalo s tapkanjem po telefonu. Otroci so ob pametnih telefonih zapravili na milijone ur življenja.

Tako danes znanstvene revije, med njimi priznana The Lancest, govori o novi pandemiji. To je o pandemiji neaktivnosti.  

To ni edina pandemija. Strokovnjaki opažamo na pandemijo debelosti. Šolarji so se zredili v času prvega in drugega korona vala za deset do petnajst kilogramov. Zajela nas je tudi pandemija miopije, tj, kratkovidnosti. V Južni Koreji je kar 95% mladih kratkovidnih; na Kitajskem 80%, v Evropi od 30 do 50%.

Pametni telefoni povzročajo slepoto, duševno stanje, kognitivne sposobnosti, depresijo in spreminjajo odnose med ljudmi.
Pametni telefoni povzročajo slepoto, duševno stanje, kognitivne sposobnosti, depresijo in spreminjajo odnose med ljudmi.
Pametni telefon je najbolj razširjena oblika tehnoloških digitalnih zaslonov na svetu in ima najmanjši zaslon od vseh zaslonov. Poleg tega človek bere knjigo denimo z razdalje pol metra, medtem ko pametni telefon uporabljamo na razdalji 25 centimetrov.
 
Pametni telefoni na dolgi rok dokazano povzročajo slepoto, duševno stanje, kognitivne sposobnosti, depresijo zaradi neaktivnosti možganov in ne doživljanja zanosa, in seveda tudi spreminjajo odnose med ljudmi.

Pomislite, kakšne škodljive posledice za ameriško in ves svet, ima širjenje stališč kot si je to privoščil nekdanji ameriški predsednik, Donald Trump. Družba je bila povsem zmedena.

Za takšna stališča, se je včasih vzelo čas. Takšna pisma smo šla skozi mnoga branja, lekturo ipd; danes pa lahko nevarno stališče pošljemo že med opravljanjem jutranje potrebe. Ker nam je dolgčas.
To je nevarno!

Zgovoren primer tega je napad na Kapitol, kamor je vdrla množica ljudi z namenom in načinom kot so to v davni preteklosti počeli barbari, češ da bodo nagnali demokrate in zavzeli prestol. Nezaslišano za 21.stoletje!

Pametni telefon je zid. Ne vidmo, ali je naš»sogovornik« utrujen, žalosten, prizadet. Zato pogosteje prestopamo meje dobrega okusa. Foto: Shutterstock
Pametni telefon je zid. Ne vidmo, ali je naš»sogovornik« utrujen, žalosten, prizadet. Zato pogosteje prestopamo meje dobrega okusa. Foto: Shutterstock
Pri uporabi pametnega telefona za deljenje mnenj, tudi na forumu, se zapisovalci sploh ne zavedajo, kako lahko zmedejo, vplivajo, užalijo, prizadenejo sočloveka. Zakaj je tako?

Ne vidijo ga. Človek je po svoji naravi empatično bitje. Ima čustva. Jih doživlja. In jih prepoznava pri sočloveku. A ker je pametni telefon zid, preko katerega ne vidimo, ali je naš »sogovornik« utrujen, žalosten, prizadet….prestopamo meje dobrega okusa. Posledice so grozljive.

In še več: bi dovolili svojemu otroku vstop v rdečo četrt, kjer v striptiz klubu mafijski šefi načrtujejo grozljiv umor dolžnika?! Ne!, Zagotovo ne. A strokovnjaki ocenjujejo, da vstop v svet, ki nam ga omogoča pametni telefon, prav tako strašen. To je  svet ustrahovanja, drobnih plačil, ki jih sprva sploh ne zaznamo, predsodkov, novačenj… Našteto in še mnogo več, naši otroci in tudi odrasli, doživljamo vsak dan.

Zadnji podatek o razmahu uporabe pametnega telefona je, da so šolarji uporabljali pametni telefon tudi od 5 do 10 ur na dan.
Najhujše posledice smo omenili, a tiste resnično zastrašujoče, ki bodo vplivale na celotno družbo, bodo vidne šele čez 20 let.

avtor:Samec Blaž
avtor:Samec Blaž
Torej, koliko časa dovoliti šolarju uporabo pametnega telefona?

To se ne ve. Ve pa se, da je dandanes lahko otrok zaradi neuporabe pametnega telefona izoliran, izločen iz družbe vrstnikov, kar je tudi zelo slabo.

Zatorej, morda če omejimo uporabo pametnega telefona na pol ure na dan, se bomo morda izognili vsem najslabšim scenarijem. Pa še to ni povsem gotovo.
 
 
 
 
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: