Oskarji GZS v roke zaposlovalcev

Med glasbeno točko, zasnovano z mislijo o sodelovanju, je z nastopajočimi zažvrgolela le peščica. Morda zaradi take narave Slovencev ne premoremo veliko drznih podjetnikov in gospodarska zbornica tako ne nagrajuje podjetij, ki bi si s prevzemanjem večjih tveganj in drznimi potezami tlakovala pot do poslovnega uspeha. Tudi letos so bila tako v ospredju zrela podjetja, med dosežki katerih so najpogosteje omenjali ohranjanje ali ustvarjanje novih delovnih mest, kar je seveda ključno, tako za zdravo gospodarstvo kot družbo.

»Če danes vzamete v roke drago pijačo, je 40-odstotna verjetnost, da držite v rokah našo steklenico,« se je v eni od zgodb nagrajencev pohvalil Andrej Božič, direktor Steklarne Hrastnik, ki ustvari več kot 50 milijonov prihodkov in bi lahko kmalu dosegla 10 milijonov čistega dobička. Toda »poslovni rezultat je posledica, in ne cilj. Ključni rezultat so številni bolj zadovoljni in samozavestni zaposleni, ki so danes bolje pripravljeni za življenje in katerih delovna mesta so varnejša. To je kolektivni uspeh.«

Poslovni rezultat je posledica, in ne cilj.

Lajtmotiv je bil podoben tudi med govorom Alberta Ermana, prvega moža ljubljanskega podjetja Magneti, ki zaposluje okoli dvesto ljudi in dobavlja večinoma avtomobilski industriji: »Naše investicije so bile za tiste čase nerazumne, vendar so sodelavci zaupali vame in uspelo nam je.« Magneti imajo danes več kot 15 milijonov evrov prometa, vendar Erman sam priznava, da bodo morali popraviti dodano vrednost na zaposlenega, ki dosega okoli 25.000 evrov, kar je krepko pod slovenskim povprečjem (dobrih 40.000 evrov).

S to nimajo težav pri Kolektorju Etri, ki izdeluje transformatorje in zalaga zaposlene s svežim sadjem. Pojedo ga kar 30 ton na leto. »V tujini sem se naučil treh stvari. Prvič, znanje, ki ga pridobimo na slovenskih fakultetah, je primerljivo s tujino. Drugič, za uspešno poslovanje podjetja je potreben razvojno izredno močen izdelek. In tretjič, ta izdelek je treba prodajati ne revežem, temveč bogatim kupcem. Ta poslovna filozofija me spremlja še danes,« je delil svoje izkušnje Tomaž Kmecl, direktor Kolektorja Etre, ki ustvari okoli 75 milijonov evrov prihodkov in 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

Na tem področju je pod vodstvom Andreja Bajuka naredil velike korake naprej tudi Tem Čatež. Podjetje je z roba prepada našlo nišo na trgu vtičnic in stikal. »Težke razmere so nas prisilile, da smo na svoj, inovativen način presenetili in navidezne poraze spremenili v zmage. Odličnost je naše vodilo, k uresničevanju naše vizije prispeva vsak od 127 članov Temove družine,« je poudaril Bajuk.

Prav tako z odličnostjo prepričujejo kupce v podjetju Cleangrad direktorja Jerneja Zupančiča, ki se resnici na ljubo ni vselej videl v industriji čistilnih prostorov, sestavljenih iz vrat in panelov iz nerjavečih materialov. »S čistimi prostori sem se srečal pri prejšnjem delodajalcu. Ko sem videl, kaj bom prodajal, sem si mislil, pa kdo bo to kupil,« se je nekoliko pošalil. Toda danes s Cleangradom ni več šale, postal je eden vodilnih dobaviteljev čistilnih prostorov za farmacevtsko industrijo. Po vsega desetminutnem sestanku je Zupančič prepričal celo farmacevtskega velikana Pfizerja, danes pa sodeluje še z drugimi pomembnimi igralci na trgu, kot so Johnson&Johnson, Novartis in GlaxoSmithKline.

S široko paleto tujih kupcev sodeluje tudi edina nagrajenka, Mariana Karla Rebernik, direktorica podjetja Atotech. »Našo pot bi lahko imenovali uspešno sodelovanje na mednarodnem parketu, lokalnem trgu in domačem dvorišču. To je naša zgodba o uspehu. Skrbimo za ljudi, okolje in hkrati ustvarjamo dodano vrednost.«

Nagrade GZS so še enkrat pokazale, da premoremo dobra podjetja, ki so poslovno uspešna, zaposlujejo in so družbeno odgovorna. Med podjetniškimi »oskarjevci« pa smo nekako pogrešali mlada podjetja in podjetnike. Kje so?