Organizacija pod stresom

Ne le posamezniki, tudi celotne organizacije so zaradi različnih dejavnikov pogosto pod hudim stresom. Da ima organizacija težave s tem, se kaže v množičnem nezadovoljstvu zaposlenih, zmanjšani učinkovitosti in delovni storilnosti, slabih medsebojnih odnosih, šibkem občutku pripadnosti podjetju, pogostih odpovedih, povečani bolniški odsotnosti ... »Če ste zavzdihnili, da še sami sebe večkrat težko umirimo, kaj šele organizacijo, imate prav.

Priča smo epidemiji stresa in izgorelosti,« navaja dr. Klemen Podjed, ki se ukvarja s promocijo zdravja na delovnem mestu in produktivnostjo. A čeprav je upravljanje stresa in počutja v organizaciji precej zahtevno, poteka po podobnem postopku kot promocija zdravja. Najprej je treba analizirati stanje, opredeliti ukrepe, povezane s klimo, odnosi, konflikti, in potem te ukrepe izvajati in rezultate preverjati. »Delodajalec mora glede na zakon sprejeti, načrtovati, izvajati in spremljati proces promocije zdravja na delovnem mestu. Zaželeno je, da ukrepe za promocijo zdravja načrtuje na podlagi analize stanja v delovnem okolju, torej na podlagi analize bolniškega staleža, analize nezgod pri delu, ankete o zadovoljstvu zaposlenih itd. To je lahko posebna analiza, lahko pa uporabi svojo oceno tveganja kot podlago za pripravo ukrepov. V tem smislu je analiza stanja prva, inicialna faza in dober temelj za pripravo ukrepov. V drugi fazi se na podlagi rezultatov analize opredelijo enostavni in jasni ukrepi. V tretji fazi, fazi vzdrževanja promocije zdravja, pa je treba ukrepe za promocijo zdravja tudi izvajati,« pravi dr. Helena Jeriček Klašček. 

Zakon je dober, praksa šepa

Zakon o varnosti in zdravju pri delu tako delodajalcem od leta 2011 nalaga zmanjševanje psihosocialnih tveganj, ki vodijo v stres, saj če se stres ne odpravi, vodi v resne fizične in duševne motnje in bolezni. Žal se to v večini organizacij ne upošteva in ne izvaja. »Nimajo niti načrta, ki bi ga izvajali, saj tega nihče ne preverja,« pravi dr. Helena Jeriček Klanšček, dr. Klemen Podjed pa temu doda, da se pri večini organizacij ukrepi za zdravje na delovnem mestu izrazijo v zabojčkih brezplačnih jabolk. 

Po mnenju sogovornikov je ključno, da se lastniki in vodstva zavedo, da več stresa pomeni več prezentizma, več absentizma, kar prinaša višje stroške in manjšo produktivnost. Delovodje morajo zato znati to prepoznati in prilagajati obveznosti posameznikom, a morajo pred tem seveda ugotoviti natančno stanje.

Na voljo brezplačna orodja in priročniki

Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) tako priporočajo, naj organizacije ustanovijo skupine za zdravje, ki naj štejejo do deset oseb v večjih organizacijah in dve ali tri v manjših. Skupina mora biti sestavljena iz članov vodstva, sindikata, kadrovske službe in drugih zaposlenih, je pa marsikdaj veliko laže, navajajo na NIJZ, če skupino za promocijo zdravja vodijo zunanji strokovnjaki. Na spletu je objavljenih veliko priročnikov, anketnih vprašalnikov in drugih sredstev za povečanje zdravja zaposlenih in predvsem zmanjševanja stresa v organizacijah, ki jih te lahko uporabljajo brezplačno, navajata sogovornika. Med drugim, kot že omenjeno na prejšnji strani, je tudi kalkulator, kjer si lahko delodajalci izračunajo stroške bolniških odsotnosti, prezentizma in fluktuacije, pričakovane prihranke in nekatere kazalnike ekonomske upravičenosti ukrepov za promocijo zdravja. »Nihče se ne more izgovarjati, da ne ve, kako to narediti, saj je možnosti zares veliko, seveda pa je odvisno od tega, koliko so delavci ozaveščeni in koliko imajo vodstva posluha in razumevanja,« pravi dr. Helena Jeriček Klašček. 

Lastniki in vodstva se morajo zavedati, da več stresa pomeni več prezentizma in več absentizma, kar prinaša višje stroške in manjšo produktivnost. 

Kot že večkrat omenjeno, je stres huda težava v vseh evropskih državah. Stres na delovnem mestu je glavni vzrok za odsotnost z dela, vzrok za več kot tretjino novih pojavov bolezni in je v vzponu. Vsak primer bolezni zaradi stresa, depresije ali tesnobe pomeni 30,2 izgubljenega delovna dneva, navaja Podjed in dodaja: »V Veliki Britaniji so v eni raziskavi ugotovili, da so zaposleni na oddelkih, kjer je bilo največ odpuščanja, dvakrat pogosteje kot drugi ljudje umirali normalne smrti, torej zaradi srčne kapi in infarkta.« Panevropska javnomnenjska raziskava o varnosti in zdravju pri delu je za Slovenijo pokazala, da se kar 44 odstotkov vprašanih zelo pogosto srečuje s primeri stresa na delovnem mestu. Da je nadzor nad stresnimi situacijami dokaj dober, jih je odgovorilo 35 odstotkov, da sploh ni dober, pa 26 odstotkov vprašanih (graf).

Kaj lahko človek naredi sam

Proti stresu se lahko borimo tudi sami, s pravilno prehrano, primerno telesno aktivnostjo in predvsem z umiritvijo misli, kar pa je morda najbolj preprosto s pravilnim dihanjem. »Polno in pravilno dihanje in globoka budna sproščenost vsaj dvakrat na dan nam omogočata odlično fiziološko ravnovesje, da se kar najhitreje pomirimo v dani situaciji. S pravilnim dihanjem nadziramo zapleten živčni in hormonski sistem med srcem in možgani, nadziramo procese v svojem telesu, dosežemo stanje globoke budne sproščenosti in zavestni vpliv na miselne procese ter tako vplivamo na zdrave fiziološke reakcije in uspešno sporazumevanje s seboj in okolico,« pravi Blanka Gašperlin, višja medicinska sestra in zastopnica za metodo Sita v Sloveniji.

Sandra Preradović, svetovalka za metodo Sita, pravi, da harmonizator dihanja na marsikaterih klinikah uporabljajo za krepitev spomina, zmanjšanje stresa in vzpostavitev koherentnega stanja, to je visoko učinkovitega psihosocialnega in fiziološkega stanja, v katerem živčni, srčno-žilni, hormonski in imunski sistem delujejo učinkovito in usklajeno. Rešitev proti stresu je kar nekaj, od posameznika in organizacije pa je odvisno, katero bo izbral in uporabljal.