Odnos do pomorcev pomembnejši od števila privezov

Evropski trg jadrnic, jaht in motornih čolnov spet cveti. Od kriznega brezna, v katerem je prodaja upadla za približno 40 odstotkov, in poznejšega obdobja stagnacije v zadnjih treh letih spet raste. Trende na trgu najbolje ponazarjajo poslovni rezultati francoske skupine Beneteau, največje svetovne proizvajalke jadrnic in motornih čolnov za prosti čas, katere prihodki so v prvem letu po krizi upadli z dobre milijarde evrov na vsega 650 milijonov evrov, do konca poslovnega leta, ki se je končalo sredi lanskega leta, pa so zrasli že na 1,21 milijarde evrov. Skoraj 50 odstotkov prihodkov ustvarijo v Evropi.

Beneteau ima primat na trgu jadrnic, kjer uspešno prodajajo plovila pod blagovnimi znamkami Jeanneau in Beneteau, do leta 2020 pa želi postati še največji igralec na trgu motornih čolnov in jaht serijske proizvodnje. V napovedih je optimističen, a smeli načrti seveda ne pomenijo, da prihajajo časi, ko bo imel vsakdo v lasti vsaj eno plovilo. Bolj sproščeni in samozavestni potrošniki, ki jim veliko pomeni mobilno preživljanje morskega dopusta, bodo tako še vedno radi najemali jadrnico ali jahto.

Prihajamo v tisti čas leta, ko mnogi spremenijo svoje pozdravno vprašanje. Če se »kako si?« pozno jeseni spremeni, v »kje boš za novo leto?«, se z močnejšim pomladanskim soncem spremeni po navadi v »kam greš na morje?«.

Shutterstock

Nemalokrat je odgovor, »na barko« ali pa »na jadrnico«. Slovenci deremo poleti na hrvaško morje. Lani smo na Hrvaškem prenočili več kot sedemmilijonkrat, nemalo prenočitev je bilo nekje v marinah, na bojah in sidrih v odročnih zalivih, kjer seže pogled na dno tudi deset in več metrov globoko.

Medtem ko nekateri še naprej tožijo nad nadutostjo nekaterih hrvaških turističnih delavcev, a nekako vse to potrpijo, se drugi vsako poletje premaknejo nekaj sto kilometrov južneje.     

Hrvaška je eden največjih, če ne največji svetovni trg za navtični turizem. Po številu čarterskih jadrnic in jaht je menda celo prva na svetu. Turistom, ki si želijo bolj pomorskega letovanja, za tiste, ki jim ni dovolj apartma s pogledom na morje, je na voljo približno 3500 plovil. Vsako v povprečju gosti dobrih 17 različnih družb oziroma posameznikov. Na Hrvaškem so čarterji na leto oddani več kot 60.000-krat, v tem času na svojih palubah gostijo nekaj več kot 370.000 turistov, ki realizirajo skupno vsaj 2,5 milijona prenočitev. Če je tu delež Slovencev enak kot pri preostalih prenočitvah, bi to pomenilo, da turisti s slovenskimi potnimi listi v podpalubju čarterskih jadrnic in jaht prespijo 250.000-krat na leto.

Shutterstock

Opevana Grčija ali bližnja Hrvaška

Ko nanese beseda na grško in hrvaško morje, je dilema med pomorci precej večja. Hrvaški otoki so resda bolj zeleni, morje je šibkejšega vetra, manjših globin in krajših razdalj med otoki manj zahtevno za plovbo, a ocena o naravnih lepotah je povsem subjektivna. Tu lahko zapišemo, da je v morjih obeh držav mogoče najti številne zalive s kristalno čisto vodo, dobre lokacije za potapljanje, ribolov, za uživanje ob vinu in polnih krožnikih rib in morskih sadežev ter tudi ob hrupni glasbi, plesu in močnejših alkoholnih pijačah.

Za Slovence so bili doslej vselej mikavni bližina hrvaškega morja, poznavanje jezika in številna stkana poznanstva čez vsa poletja. Toda tudi to se počasi spreminja. Kriza je po pričevanju mnogih spremenila grške turistične delavce, ki se zavedajo, da je poletna sezona njihov »kruh« in za zdaj edina možnost za dostojno življenje. Medtem ko nekateri še naprej tožijo nad nadutostjo nekaterih hrvaških turističnih delavcev, a nekako vse to potrpijo, se drugi vsako poletje premaknejo nekaj sto kilometrov južneje. Eden od prijateljev, ki odjadra vsako pomlad v Grčijo, kjer za pet mesecev pusti jadrnico, ne skopari s pozitivnimi besedami: »Morje je sanjsko, lahko bi rekel celo lepše kot na Hrvaškem, dovoljeno je brezplačno sidranje v zalivih, ponekod so brezplačni tudi privezi, najbolj pa cenim odnos tamkajšnjih ljudi do turistov.«

Slovenci v podpalubju hrvaških čarterskih jadrnic in jaht prespijo 250.000-krat na leto.

In potem je tu še gneča. Vsak pomorec bo vedel, da je na Hrvaškem ob vrhuncu sezone, na prelomu med julijem in avgustom, tako rekoč nemogoče najti prostor v večini zalivov, ki vabijo plavalce ali kapitane v iskanje varnega prostora za prenočitev. V Grčiji gneče ni, je pa v poletnih mesecih pogosto še bolj vroče kot na Hrvaškem, kjer je lani temperatura nekajkrat presegla 38 stopinj Celzija. Hrvaška in Grčija sta glede na svojo velikost nedvomno v vrhu navtične ponudbe. Na mondeni Azurni obali na jugu Francije, kjer si sledijo svetovno znana letovišča, kot so Monaco, Nica, Cannes, Saint Tropez in drugi, je, denimo, v marinah za pomorce na voljo okoli 10.000 privezov. To je 50 odstotkov manj kot v Grčiji, kjer je okoli 15.000 prevezov, in še precej skromneje kot na Hrvaškem, kjer je privezov okoli 17.000, kot ocenjuje hrvaški statistični urad, oziroma po podatkih Adriatic Sea Foruma nekaj več kot 20.000.

»Morje je sanjsko, celo lepše kot na Hrvaškem, dovoljeno je brezplačno sidranje v zalivih, ponekod so brezplačni tudi privezi, najbolj pa cenim odnos tamkajšnjih ljudi do turistov,« je našteval prednosti Grčije eden od slovenskih pomorcev.

A privezi očitno niso tam kot pomoč pomorcem, temveč prvenstveno zato, da bi koncesionarji z njimi služili oziroma »izmolzli zadnji cent iz pomorcev«, kot je za spletno stran Noonsite.com, kjer pomorci delijo svoje izkušnje, zapisal Avstralec Dave Elliot. Marine in koncesionarji v zalivih so samo s privezi lani ustvarili 115 milijonov evrov prihodkov (855 milijonov kun). Elliot je bi na Hrvaškem sicer navdušen nad poceni pivom in dobro hrano. V primerjavi z Grčijo, od koder je priplul z druščino, pa je opazil manj čisto morje in predvsem manj prijaznosti. Čustvo, s katerim je opisal vrnitev v Grčijo po skoraj treh mesecih potovanja do Benetk in nazaj, je bilo olajšanje: »Ne znam povedati, kako veseli smo bili, ko smo pristali na Krfu.«

Navtični turizem EU 
je vreden 28 milijard evrov

Navtični turizem je dinamičen sektor, so zapisali raziskovalci evropske komisije v eni od svojih študij o učinkih poslovnega razvoja okoli navtičnega turizma. Kako pomemben je navtični sektor, kažejo podatki, da se z vodnimi športi v Evropi ukvarja redno 48 milijonov ljudi ali skoraj desetina vseh prebivalcev. Kar 36 milijonov ljudi pa menda redno izvaja aktivnosti, povezane s plovili. Tako ni čudno, da je v navtičnem sektorju EU, ki ustvari na leto 28 milijard evrov prihodkov, zaposlenih do 234.000 ljudi. Na obalah jezer in morij je 4500 marin, ki podpirajo 70.000 zaposlitev in ustvarjajo na leto okoli štiri milijone evrov prihodkov. Po jezerih in morjih pluje šest milijonov plovil v lasti Evropejcev, en odstotek teh, torej 60.000, je predvidoma namenjenih za najem. Čarterska podjetja z njimi ustvarijo okoli šest milijard evrov prihodkov na leto.