Odbojka le še za velike in bogate

V času, ko smo v Sloveniji slavili preboj med svetovno odbojkarsko elito, je bila Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) povsem zadržana in našim odbojkarjem oziroma Odbojkarski zvezi Slovenije (OZS) ni čestitala za preboj med najboljše. Kmalu se je izkazalo, da razlogi za takšno zadržanost FIVB tičijo v domnevni spremembi pravil reprezentančnih tekmovanj, ki ta popolnoma zapirajo in privatizirajo.

Vnovično izigravanje slovenskih odbojkarjev

Slovenija je v preteklih letih osvojila srebro na evropskem prvenstvu leta 2015, zmagala v evropski ligi, nato še v 3. in 2. skupini svetovne lige in se premierno uvrstila na svetovno prvenstvo. To so kontinuirani izjemni uspehi, ki so bili doseženi skozi številna kvalifikacijska sita in nikakor ne morejo biti naključni. Na igrišču je torej Slovenija dokazala, da je ena najboljših reprezentanc na svetu in si to mesto tudi zasluži.

Jure Eržen

Podoben zaplet kot letos se je zgodil že leta 2015, ko si je Slovenija z osvojitvijo prvega mesta v evropski ligi zagotovila napredovanje v 3. skupino svetovne lige. Takrat je s čestitkami za preboj v višji rang tekmovanja na svoji spletni strani pohitela tudi FIVB. In ravno ta čestitka, ki je pomenila tudi javno priznanje FIVB za napredovanje, je ob vseh drugih pravnih in poslovnih argumentih prevladala, da je Slovenija tudi formalno dobila, kar si je na igrišču priigrala.

Letos je zgodba, kot rečeno, drugačna. FIVB Sloveniji ni čestitala za uvrstitev v višji rang tekmovanja, temveč zgolj za končno zmago. Kmalu nato so v javnost pricurljale informacije s sestanka FIVB, na katerem je sodelovala le peščica izbranih odbojkarskih zvez, da naj bi FIVB spremenila format tekmovanja že za prihodnjo sezono oziroma ustanovila novo tekmovanje in da naj v njem ne bi bilo prostora za Slovenijo. In to kljub dejstvu, da si je z letošnjo zmago izborila mesto med 12 najboljšimi reprezentancami, v novem tekmovanju pa naj bi v najvišjem rangu tekmovanja nastopalo 16 reprezentanc, torej štiri več kot doslej.

OZS je s FIVB sklenila pogodbo o nastopanju v svetovni ligi 2017, v kateri so zelo jasno opredeljeni kriteriji, pod katerimi je omogočeno napredovanje v 1. skupino svetovne lige. To si lahko izbori samo zmagovalec. In Slovenija je zmagala. Pogodbeno določen pogoj je torej izpolnjen.

FIVB sicer lahko spreminja sistem tekmovanja, vendar ne na način, ki bi posegal v že pridobljene pravice Slovenije. Gre za splošno pravno načelo prepovedi retroaktivne veljavnosti predpisov. Slovenija se je namreč v svetovno ligo prijavila pod vnaprej določenimi pogoji in z znanimi pravili delovanja tekmovanja.

Ne le športna, tudi poslovna škoda

Najvišji rang tekmovanja ne pomeni zgolj najvišje športne stopničke, temveč tudi najvišjo raven in obenem priložnost za tržno in poslovno udejstvovanje OZS. Atraktivni nasprotniki z zvenečimi imeni svetovne odbojke namreč omogočajo OZS nadgradnjo sponzorskega portfelja, sklepanje novih, predvsem boljših pogodb glede televizijskih pravic ter večji dohodek na področjih trženja vstopnic in prodaje navijaških rekvizitov. Jasno je torej, da bi Slovenija zaradi morebitne izključitve utrpela veliko škodo in bi bila v takšnem primeru upravičena zahtevati plačilo ustrezne odškodnine od FIVB.

Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da naj bi šlo za reprezentančno tekmovanje po vzoru zaprtih, zasebnih ligaških tekmovanj. V tako ustanovljeni novi ligi naj bi 12 izmed 16 reprezentanc imelo zagotovljeno mesto za sedem let, medtem ko bi preostale štiri svoje mesto morale potrjevati vsako leto znova. Napredovanje v novo ligo naj bi bilo mogoče le z dodatnimi kvalifikacijami, vendar naj bi imela FIVB pravico podelitve tako imenovanih wild cardov (posebnih povabil) izpadli reprezentanci in tako dejansko vzvod za popolno zaprtje tekmovanja. Bolj transparentno, a na podoben način, je, denimo, dolgo časa delovala košarkarska evroliga, kjer je imela dolga leta zagotovljeno mesto Union Olimpija.

FIVB se pri novem tekmovanju sklicuje na dejstvo, da bi tako v najvišjem rangu tekmovanja nastopile najboljše reprezentance z največjih svetovnih trgov. Medtem ko je kriterij najboljših reprezentanc popolnoma upravičen, pa kriterij »največjih trgov« ne sme in ne more igrati vloge pri uvrščanju reprezentanc na svetovni jakostni lestvici. To bi seveda pomenilo, da majhne države, katerih tržna moč se ne more primerjati z velikimi, ne morejo dosegati odmevnih reprezentančnih uspehov ne glede na športne rezultate. Po takšni logiki na primer nogometna reprezentanca Islandije sploh ne bi imela možnosti nastopiti na lanskem evropskem prvenstvu v Franciji, kjer si je nabrala kopico privržencev in po požrtvovalni igri izpadla šele v četrtfinalu.

Jure Eržen

Skregano s pravom in zdravim razumom

Takšen koncept tekmovanja je popolnoma nesprejemljiv za reprezentančna tekmovanja in tudi nezakonit. Najprej zato, ker osvojene točke v svetovni ligi štejejo za uvrstitev države na svetovni in evropski rangirni lestvici. Uvrstitev na evropski rangirni lestvici pa je bila glavni kriterij za sodelovanje na kvalifikacijskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. V primeru zaprte lige, v katero skoraj ni mogoče napredovati (zaradi diskrecije FIVB), je jasno, da bi bile vse reprezentance, ki ne bi nastopale v takšni ligi, v neenakem položaju v odnosu do preostalih reprezentanc. Tako imenovani prvokategorniki bi imeli nepošteno prednost pred drugimi.

Sprememba pravil, ki za napredovanje v višji rang tekmovanja ne upošteva doseženega rezultata, temveč na primer velikost trga, pomeni kršitev načel Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) glede dobrega upravljanja. Pravila napredovanja in izpadanja morajo temeljiti na športnem rezultatu in biti vnaprej določena ter predvidljiva. MOK v svojih pravilih za olimpijske kvalifikacije jasno določa, da mora biti sistem tekmovanja tak, da vsem športnikom (smiselno tudi reprezentancam) omogoča poštene in enake možnosti sodelovanja na olimpijskih igrah, o čemer v primeru zaprtega tekmovanja ni mogoče govoriti. V reprezentančnih tekmovanjih je ključnega pomena prehodnost tekmovanja, medtem ko se lahko klubi povsem svobodno odločajo za sodelovanje v zaprtih, zasebnih ligah.

FIVB Sloveniji ni čestitala za uvrstitev v višji rang tekmovanja, temveč zgolj za končno zmago. Kmalu nato so v javnost pricurljale informacije, da naj bi FIVB ustanovila novo tekmovanje in da med 16 reprezentancami ne bi bilo prostora za Slovenijo – čeprav si je z letošnjo zmago izborila mesto med 12 najboljšimi reprezentancami na svetu.

FIVB pretežno financira MOK. To bi lahko OZS pomagalo pri izvajanju pritiska na FIVB tudi prek Olimpijskega komiteja Slovenije oziroma MOK ter tudi Evropskega olimpijskega komiteja, katerega v. d. predsednika je Janez Kocijančič. Ni namreč pričakovati, da bi MOK podprl takšen način upravljanja mednarodne reprezentančne odbojke.

Zaprti tip tekmovanja, v katerem bi določene reprezentance imele sedemletno zajamčeno sodelovanje, pomeni tudi kršitev konkurenčnega prava, saj postavlja reprezentance v neenak položaj ne glede na njihov športni uspeh, in tudi zlorabo prevladujočega monopolnega položaja na trgu. Jasno je, da FIVB uporablja argument moči, in ne moči argumenta. OZS se bo morala takšnemu samovoljnemu, netransparentnemu in nedemokratičnemu odločanju FIVB postaviti po robu na vseh frontah, od lobistične prek diplomatsko-politične do pravne. V tem primeru gre namreč za več kot le reprezentančno tekmovanje, gre tudi za interes naše države.

Je za takšno namero FIVB vedel tudi nekdanji selektor Slovenije Gianni Andrea in se zato ni odločil za podaljšanje sodelovanja?

––––––

*Blaž Bolcar je zaposlen v odvetniški pisarni Bolcar.