Oče rebule, Zvonimir Simčič: Vino je umetnina!

Rebula je sorta vina, katere zgodovina sega v srednji vek. Skozi čas je imela status vina, rezerviranega za plemstvo, v obdobju padca kakovosti pa tudi za pivce cenenih vin. Danes je to s prestižnimi priznanji nagrajena sorta. Še več: rebula je vino, ki združuje in ima moč v svet popeljati ne le vinske blagovne znamke, temveč tudi nacionalno blagovno znamko »Made in Slovenia«.
Fotografija: Rebula
Odpri galerijo
Rebula

 Ji bo uspelo? To je odvisno od tega, ali bomo znali ozavestiti to, da je moč posameznika odvisna od moči vseh nas. Torej, v povezovanju.

Izgubili bi jo. A je na srečo nismo. Zasluga za ohranitev rebule pripada predvsem gonilni sili celotne regije Goriških Brd, dolgoletnemu vodji Zadružne kleti Goriška brda in ustanovitelju blagovne znamke Medot, Zvonimirju Simčiču. Spomin na človeka velikega srca in bistre glave ter neustrašnega upornika in borca za vse, kar je in bo dobro, torej, spomin na vizionarja živi ne le v vsaki briški hiši, temveč v vsaki trti avtohtone rumene rebule.


Rebula skozi čas?


Zvonimir Simčič, čigar prizadevanje za blaginjo in dragoceno zapuščino nadaljujeta njegov sin Igor in vnuk Simon, je verjel, da se v rebuli skriva dragocenost, ki bo zasenčila marsikatero ne le domače, temveč svetovno uveljavljeno vino. V regiji ni dovolil uničevanja trte, ampak je s svojim znanjem in naprednim poslovnim modelom sokrajane prepričal, da vzgajajo in pridelujejo nekaj, kar se bo uvrstilo na seznam svetovnih vrhunskih zgodb. Zvonimir Simčič se ni motil. Rebula dandanes doživlja velik vzpon in pobira nagrade na svetovnem parketu.

Glavni enolog Kleti Brda, Darinko Ribolica: Rebula ni modna muha. Je klasika. Odraža naravo Bricev, ki so vzdržljivi, topli, a zadržani.

Presežnike in romantiko, spleteno okoli vina, je nujno za boljšo orientacijo in pravi kompas za pot v prihodnost prizemljiti in postaviti v kontekst globalnih trendov v svetovni vinarski industriji. Svetovna proizvodnja vina je bila v obdobju med letoma 2011 in 2015 stabilna, s povprečno rastjo 0,6 odstotka; Italija, Francija in Španija so največje svetovne proizvajalke vina in predstavljajo skoraj 50 odstotkov svetovne proizvodnje. Celotna svetovna potrošnja se v zadnjih petih letih ni spremenila in tako še vedno ostajajo ZDA na čelu, in to ne le kot največji trg vina na svetu, temveč tudi kot trg, ki dosega stabilno rast in ima še vedno visok potencial za rast, saj je potrošnja na prebivalca še vedno razmeroma nizka (deset litrov na osebo). ZDA sledita Italija in Francija, a se jima Kitajska kot najhitreje rastoči trg vina bliskovito približuje. Slovenija je v okviru potrošnje rekorderka, saj porabimo 44 litrov vina na prebivalca. Kljub temu bo domači trg vina v obdobju do leta 2020 stagniral, kar pomeni, da bodo ob dodatni rasti uvoza domači proizvajalci prisiljeni k iskanju priložnosti na tujih trgih. Prebojna moč, prepoznavnost in uspeh slovenskih vinarjev pa bodo v tujini zagotovljeni le ob odpravljanju prevelike razdrobljenosti. Namreč, 53-odstotni tržni delež si deli le šest slovenskih vinarjev. Trg je torej zelo primeren za konsolidacijo, saj bi ta omogočila nadaljnjo rast in razvoj. Če bo slovenska vinarska srenja to ozavestila, bo lahko ujela vlak rasti povpraševanja do leta 2020 in tako postala del mednarodne menjave vina, ki je vsekakor v vzponu. Konkretno: V obdobju od leta 2006 je dosegla pet odstotkov povprečne stopnje rasti, v letu 2015 je rast vrednosti izvoza znašala dodatnih 10,6 odstotka, medtem ko se količina povečala le za 1,8 odstotka. To jasno kaže na povečano povpraševanje za premijska vina, nagrajena s prestižnimi nagradami. Med zadnje seveda spada rebula, saj se zadruga Goriških Brd usmerja prav v segment trga premium in že dosega pomembne rezultate.

Rebula
Rebula

 

Klet Brda stavi na zadružni poslovni model

Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, ki je ustvarila v letu 2014 kar 23 odstotkov celotnega izvoza stekleničenega vina v Sloveniji, je povedal, da »rebula ni le danes pomembno slovensko vino, ki prejema najvišja svetovna priznanja strok, temveč je bila sinonim za kakovost že v preteklosti. Dokaz za to je, da so v Kleti Brda v najboljših časih pridelali tudi deset milijonov steklenic, ali pa manjši, a pomenljivi utrinki, kot je bil letošnji poletni, ko je po zlati rebuli na obisku v Goriških Brdih povpraševal legendarni Rade Šerbedžija.« Na vprašanje, kako to, da je rebula nekoč imela status vina, ki povzroča glavobol, je Peršolja odgovoril, da razlog tiči v lovu na količino, namesto na kakovost

Rebula
Rebula

: »Po odhodu legendarnega vodje kleti Zvonimirja Simčiča leta 1982 je bila rebula tako popularna, da je v lovu na količine začela padati kakovost in hkrati s tem je tudi padel ugled. A sam sem ta trend obrnil in tako smo v 90. letih začeli uvajati resnejše spremembe v pridelavo kvalitetne rebule, posamezni vinarji, ki so pred tem delali v kleti in poznali vso njeno slavno preteklost, so spet videli v rebuli priložnost. Lahko rečem, da brez znanja, pridobljenega z najboljšim šolanjem, in moralne avtoritete posameznikov, kot je bil na primer Zvonimir Simčič, danes rebule ne bi bilo.« Direktor Kleti Brda ni mogel zadušiti želje, ki vključuje celotno državo, in sicer je v pogovoru za Svet kapitala javno apeliral na državo in vinarje ter dejal: »Moč vsakega posameznega vinarja je v povezovanju. V Sloveniji se bomo morali odločiti, ali bomo postali močna vinska destinacija – to priložnost imamo – ali bomo ostali neopažen trg zaradi razdrobljenosti.« Danes ima Slovenija približno 27.000 vinogradnikov, od tega jih ima dovoljenje za klet le približno 2000. Vino stekleniči približno tisoč vinarjev, od katerih jih je le okrog 20 usmerjenih v izvoz. »To je velika škoda,« pravi Peršolja, saj »uspeh pripada tistim, ki na tujih trgih nastopijo skupaj pod blagovno znamko, v našem primeru 'Made in Slovenia'.

Rebula kot lepilo med vinarji in državami

Moč aduta v slovenski vinski zgodbi še bolj kot impresivni podatki ali prestižne mednarodne nagrade dviga predvsem čedalje večji čezmejni ugled rebule, saj je rebula tisto vino, ki povezuje in združuje. Ne le vinogradnike v zadrugi, eni najbolj razširjenih oblik sodobnega podjetja, v katero se člani združujejo prostovoljno in zato, da bodo uspešnejši, ampak tudi povezuje preteklost s prihodnostjo, regije, celo države instrokovnjake v prepričanju, da gre za sorto z izjemnim potencialom in izrazno močjo, ki jo oblikuje njen terroir. 

Goriška Brda so sinonim lepote in vin

Dežela rebule je zelo posebna; njena veduta osupne še tako neobčutljivo oko, gričevnata krajina se razteza med Alpami in Jadranskim morjem; vasice obdajajo vinogradi in sadovnjaki, vijugaste poti in steze.

Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda: Rebula ni le danes pomembno slovensko vino, ki prejema najvišja svetovna priznanja strok, temveč je bila sinonim kakovosti že v preteklosti.

Ameriška televizija je Brda uvrstila med deset najlepših neodkritih vinskih regij, ki ne navdihuje le tamkajšnjih vinarjev, temveč tudi strokovnjake z vseh koncev sveta, ki rebulo opisujejo. To smo lahko slišali na avgustovskem Master classu v Vili Vipolže, kjer je svoj pogled na rebulo kot vzhajajočo vinsko zvezdo podal Levi Dalton, znameniti sommelier iz New Yorka, avtor številnih prispevkov o vinu in avtor popularnega podcasta I'll Drink to That! z več milijoni prenosov, kot »sanjsko vino nove dobe« ali kot »vino, ki ni bilo priljubljeno le med beneškim plemstvom, temveč tudi danes vzbuja pozornost vinarstva z obeh strani italijansko-slovenske meje«.
Na Master classu svoje raznolike variacije rebule – sveže, zorjene in rebule s podaljšano maceracijo – recimo veliki italijanski vinski vizionar Silvio Jermann, ki ima na italijanski strani Goriških Brd, v Colliu, eno najlepših in prestižnih vinskih kleti v Evropi in čigar vino s parafraziranim stavkom pesmi U2 z albuma Joshua Tree »Where the dreams have no end« se je znašlo celo na seznamu vin na poroki pop ikone Madonne, je za Svet kapitala povedal: »Rebula je vlečni konj regije in velika priložnost globalnih razsežnosti za vse vinarje in ljubitelje vina.« Pred leti je Jermann postal tako navdušen nad rebulo, da je začel saditi vinograde rebule. V prepričanju, da rebula nikogar nikdar ne razočara, je začel vlagati v njen razvoj in promocijo. Znanje in inspiracijo pa še vedno išče pri družini Simčič, saj je »Zvonimir zame oče in najboljši ambasador rebule. Slovenija mu je lahko hvaležna, da se je ohranila sorta grozda, ki daje eleganten, fin in dolgoživ okus, ki se lepo ujema s sodobno lahkotnejšo kulinariko, skoraj tako minimalistično, kot so jo uživali v srednjeveških gradovih in cerkvah, kjer so – kot zapiše tajnik Oglejskega patriarha Paulo Santonini – ob njej seveda pili rebulo.«

Rebula
Rebula

 

V teh dneh je v Goriških brdih trgatev

V Goriških brdih je praznik. Je trgatev, zato so dnevi glavnega enologa Kleti Brda Darinka Ribolice, ki smo ga srečali na nedavnem ekskluzivnem dogodku na Grediču sredi Goriških Brd, na katerem so predstavili vizijo družine Simčič z domačije Medot v Goriških brdih, v celoti zaznamovani s preverjanjem kakovosti grozdnih jagod. Ali se bo ponovil letnik, kot je bil nagrajeni na Decanterju z nagrado platinum, Ribolica še ne more reči, je pa prepričan, da »je nagrada pravi uspeh, saj so med več kot 10.000 vzorci vin z vseh delov sveta z najvišjo oceno 97 točk ocenili prav rebulo.

Vinar Silvio Jermann: Zaščitite svojo rumeno dragocenost in jo postavite na Olimp svetovnih vin!

To jo uvršča med najboljša bela vina na svetu.« Kot pravi Ribolica, pa je uspeh še toliko večji, saj je včasih veljala za obskurno in pozabljeno sorto vin, ki ne pade v oči takoj, ampak stavi na kontinuiteto. »Rebula torej ni modna muha. Je klasika. Odraža naravo Bricev, ki so vzdržljivi, topli, a zadržani.«
Ampak zakaj je prav zdaj opažena? »Rebula zelo dobro sledi in dopolnjuje trende v kulinariki, ker se tudi kulinarika vrača k vrednotam 'nazaj h koreninam', poleg tega pa je ključni argument rebule tudi ta, da se spet iščejo stare sorte, tj. nekaj novega, vendar na podlagi tradicije. Kulinariki, sploh predjedem poudarja in podaljšuje okus. Vinski svet se umika podobam vin iz novega sveta, kot so block busterji, močno strukturna, udarna vina, in se vračajo k nežnejšim sortam. Brici se s svojimi vini usmerjamo ravno v to smer in zato rebula postaja popularna v trendovskih krogih. Poleg tega ima rebula po Riboličevi oceni »vse tisto, kar si strokovnjaki predstavljajo, kaj bi takšno belo vino moralo imeti: je bogato, strukturno, mineralno, z omamno polnim pookusom in vsebino, ki navduši. Nagrajena rebula Kleti Brda Bagueri letnik 2013 ima še od pet do deset let, ko lahko izraža svoje bogastvo, z leti postaja še bolj kvalitetna. Ocena pri Decanterju je potrdila, da delamo v pravi smeri, lahko je dejansko sinonim za Brda. Se vidi, da postaja postaja popularna, na velikih tekmovanjih je vedno prisotna – krog poznavalcev se širi, kdor je prej ni poznal, jo preizkuša, in takoj jo cenijo, se navdušijo, cenijo stil vina in nagradijo vino s temi značilnostmi.«
Zdaj je torej na vrsti le še zavest, da je treba rebulo zaščititi, ojačati njeno identiteto in jo z vso pozornostjo ustoličiti na vrhove svetovnih vrhunskih vin in tudi z njeno pomočjo utrditi pomen blagovne znamke »Made in Slovenia«. Denimo Silviu Jermannu, čigar ime zaradi svojega vina, tudi rebule, pozna crème de la crème svetovne estrade, gospodarstva in politike, je to povsem jasno. »Zaščitite svojo rumeno dragocenost in jo postavite na olimp svetovnih vin!« pravi. 


Ključni izvozni trgi za Slovenijo

 

  • Kitajska: Rast potrošnje vina, ki je skoraj štirikrat večja kot pred desetimi leti, in velika rast segmenta vin premium, pri čemer evropski izvozniki dosegajo povprečno ceno več kot šest evrov za liter.
  • ZDA: Največji trg vina na svetu, ki se sooča s pomanjkanjem dodatne kapacitete za pridelavo grozdja.
  • Poljska: Velik, razvijajoči se trg, kjer se razvija vinska kultura in raste potrošnja, ki se je v zadnjih 25 letih povečala za 25 odstotkov.
  • Velika Britanija: Generacija milenijcev se čedalje bolj odloča za pitje vina namesto tradicionalnih pijač, kot sta žganje ali pivo.
  • Države nekdanje Jugoslavije: Geografska bližina in prepoznavnost blagovnih znamk sta odločujoča elementa za nadaljnji razvoj.
  • Nemčija: Naš drugi največji izvozni partner v zadnjih petih letih in država, ki se je zelo opazno preusmerila k vinom premium.
  • Severna Evropa: Potrošnja vina narašča predvsem med žensko populacijo.

Več iz rubrike

trendi

Kako se prepletata budizem in znanost

Znanstveniki vse bolj uporabljajo budistično modrost za razumevanje različnih raziskovalnih tem in človeškega stanja. Menihi in redovnice pa zavzeto srkajo najnovejše raziskave. Njihova vprašanja so …

trendi

Blagoslov in prekletstvo à la Michelin

O tem, kako podjetje, ki prodaja gume, odloča o usodi svetovne kulinarike.

trendi

Ženske se manj ličijo. Posledice se že čutijo

Japonsko luksuzno kozmetično podjetje Shiseido se spogleduje s kitajskim spletnim modelom, ki bi podjetju zagotovil rast po pandemiji. Trenutno časi niso rožnati.

trendi

Na dnu oceana poteka lov na minerale, vredne več bilijonov

Najzanimivejša prihodnost tehnologije za drone morda ne bo v zraku, po katerem bi dostavljali pakete za Amazon, ampak pod vodo, kjer bi pomagali odkrivati ogromno bogastvo.

Komentarji: