Obsesija s kavo in hrano »to go«*

Živilska industrija zaznava zanimiv trend. »Smrt kosmičev in izdelkov za zajtrk« je hrano za na pot poimenoval eden od analitikov, potem ko so v Veliki Britaniji zaznali resen padec prodaje teh proizvodov.

V zadnjem letu so tako na Otoku prodali za skoraj 80 milijonov evrov manj različnih vrst kosmičev in žitnih piškotov, ki so jih Britanci običajno uživali za zajtrk. To pomeni, da so leta 2016 v Veliki Britaniji pojedli skoraj 4000 ton kosmičev manj kot leto prej.

In ko na eni strani nekdo izgublja, na drugi seveda nekdo pridobiva. Zato ni presenetljivo, da se je občutno povečala prodaja žitnih ploščic in kave za na pot, tudi pri nas znane kot »coffee to go«. Zajtrk se je namreč z mize preselil na pot. Oziroma je – kljub drugačnim priporočilom zdravnikov – klasični zajtrk popolnoma izginil s seznama dnevnih obrokov marsikaterega prebivalca zahodnega sveta.

Revija The Grocer ugotavlja, da se zmanjšuje tudi prodaja mleka, ki se ga prav tako povezuje z zajtrkom. V zadnjih letih so ga v Veliki Britaniji prodali za 240 milijonov funtov manj kot v primerljivem preteklem obdobju. Podjetja, katerih proizvodi so bili še pred kratkim na jutranji mizi ne le v Veliki Britaniji, ampak tudi pri nas, se tako bojujejo z novo prenovljeno podobo živilske industrije. Številne multinacionalke se zatekajo v proizvodnjo žitnih ploščic in napitkov, ki jih ljudje lahko mešajo z vodo in pijejo med potjo, ali pa svoje klasične proizvode pakirajo v mini vrečice in upajo, da jih bodo zaposleni ljudje, ki »zajtrkujejo« v službi, sprejeli kot primerno alternativo.

Pexels

Kar je »brez«, je trendovsko

Se pa podjetjem še vedno splača proizvodnja izdelkov, katerih ime se začne z besedo »brez« – torej brez glutena ali katere druge domnevno škodljive sestavine. Pri družbi Kellogg’s, ki spada med najbolj znane proizvajalce kosmičev na svetu, pravijo, da je študija pokazala, da je za tretjino kupcev pri nakupu odločilno, ali je izdelek zdrav ali ne, zato se vse bolj osredotočajo na zadovoljevanje potreb teh kupcev. Ker je skrb za zdravje eden od današnjih trendov, upajo, da bodo tako znova povečali tržni delež med tako imenovanimi milenijci, ki pač veliko dajo na trende.

Nekoč prva skodelica kave pri sedemnajstih letih ...

Analitiki menijo, da trenutno prav milenijska populacija in njena obsedenost s tem, da dan začne z lončkom kave za na pot, poganjata vse večje globalno povpraševanje, ki se počasi bliža novim rekordom. Na vrhu po porabi so trenutno v ZDA, kjer je kava za na pot med najbolj priljubljenimi pijačami, družbam, kot je Starbucks, pa posel cveti kot še nikoli. Trend je zajel tudi Kitajsko, ki uvaža vse večje količine kavnih zrn.

Lonček s kavo je nekakšen statusni simbol.

Na drugi strani imajo pridelovalci težave z zagotavljanjem dovolj velikih zalog kave. V Braziliji, ki je njena največja pridelovalka in izvoznica, je pridelek zaradi suš in drugih vremenskih nevšečnosti že nekaj let manjši od pričakovanj.

Trgovce s kavo preporod njene priljubljenosti vsekakor veseli, da bi se trend ustavil, za zdaj ne kaže. Raziskave namreč kažejo, da po kavi posegajo vse mlajši. Če jo je generacija, ki se je rodila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, začela piti v povprečju pri 17 letih, se je ta meja pri generaciji, rojeni okoli leta 2000, znižala na 14 let. Na dan pa si povprečno privošči po tri skodelice.

Če je bilo pitje kave nekoč priložnost za druženje v podjetjih, je zdaj to trend, ki je prisoten v šolah. Lonček s kavo je nekakšen statusni simbol, pravijo raziskovalci.

Statistika iz Velike Britanije na primer kaže, da kar dve tretjini Britancev vsaj enkrat v treh mesecih obiščeta lokal z instant kavo za na pot. Ti lokali na Otoku v zadnjih petih letih dosegajo 30-odstotno rast in 40-odstotno v primerjavi z letom 2008. Britanci so lani za tovrstno kavo zapravili 2,4 milijarde funtov.

Pexels

V prihodnjih letih si trg instant kave lahko obeta še višje zaslužke. Do leta 2025 naj bi ti po vsem svetu znašali 42,5 milijarde dolarjev. Ob nadaljevanju že tako velike porabe na ameriškem trgu pričakujejo nadaljnjo rast še na evropskem in azijskem, kjer se vse bolj uveljavlja trend konstantnega mreženja ljudi, s tem pa je povezano tudi pitje kave. Prav tako računajo, da bodo milenijci ostali zvesti svoji najljubši pijači. Pa tudi da morebitne višje cene ne bodo vplivale na prodajo.

Analitiki namreč menijo, da milenijska populacija spreminja pomen izraza »cena«. Ne gre več namreč le za vsoto, ki jo je nekdo pripravljen plačati za neki izdelek, ampak je prodajna vrednost produkta predvsem v tem, da zadovoljuje potrebe življenjskega sloga milenijca.

Veliko povpraševanje po instant kavi, postreženi v lončkih za enkratno uporabo, pa s seboj prinaša tudi vprašanja in priložnosti. Tokrat se bomo izognili vprašanju učinkov instant sladkih napitkov na zdravje in na koncu na zdravstveni sistem. Oglašajo se namreč tudi tisti, ki opažajo, da skupaj z okusnim napitkom nastajajo tudi gore smeti.

Samo Britanci so izračunali, da je njihova gora smeti, ki so posledica nakupovanja instant kave, vsako leto sestavljena iz 2,5 milijarde plastičnih lončkov s pokrovčkom. Skupno to pomeni okoli 25.000 ton smeti.

Iskanje rešitev se je že začelo. Ljudi želijo spodbuditi k odgovornemu ravnanju in porabi skodelic za večkratno uporabo. Embalažo za enkratno uporabo bi obremenili finančno – z dodatnimi 20 centi. V študiji Univerze Cardiff so na primer izračunali, da bi tako goro odpadkov znižali za okoli 500 milijonov odpadnih lončkov. Prepričani so, da bi z dodatnimi stroški najlažje spreminjali navade ljudi, ki so trenutno takšne, da je na Otoku reciklirana le ena od 400 embalaž za instant kavo. Težava je tudi, ker so klasični lončki za instant kavo običajno izdelani iz materialov, ki jih je težko reciklirati.

Biorazgradljiva embalaža, alternative, ki jih je mogoče reciklirati kot navaden papir in ki jih ljubi tudi instagram. Zato se pojavljajo tudi ideje o biorazgradljivi embalaži ali embalaži, ki jo je mogoče v celoti reciklirati. Tako se je celo gigant Starbucks navdušil nad idejo družbe Frugalpac, katere skodelice je mogoče reciklirati kot običajen papir, ogljični odtis ene takšne skodelice pa je polovico manjši kot pri trenutno razširjeni embalaži.

Vprašanje embalaže je zanimivo tudi za prodajalce kave za na pot. Med generacijami, ki spijejo največ kave, namreč ni priljubljena le kava, ampak tudi družbena omrežja, zato številna podjetja veliko vlagajo v razvoj privlačne embalaže, ki jo ljudje želijo fotografirati in objaviti na družbenih omrežjih. Prav tako so to generacije, ki rade pokažejo svojo »okoljsko ozaveščenost«, zato podjetja, ki iščejo do okolja prijaznejše lončke za kavo, menijo, da kakovostnih alternativ ne bo težko uveljaviti.

Ne le kava, na pot se seli tudi hrana

Sicer pa na račun novih generacij, ki vse rade počnejo na poti, pri tem pa še fotografirajo in objavljajo na družbenih omrežjih, ne cveti le prodaja kave za na pot, ampak tudi hrane za na pot. V Veliki Britaniji že ugotavljajo, da je trg prigrizkov, ki jih je mogoče na hitro kupiti na stojnicah, vreden okoli 20 milijard dolarjev.

V panogi stojnic s hrano, ki jo lahko odnesemo s seboj, letos lahko pričakujejo približno triodstotno rast, v prihodnjih letih pa še večjo.

Ne le kava v roki, tudi hrana v roki je namreč postala trend. Statistika z Otoka tako kaže, da je v zadnjem mesecu kar 70 odstotkov Britancev vsaj enkrat jedlo »kosilo za na pot«. Trend so že zaznali prodajalci, ki večajo izbor jedi in kakovost njihovih sestavin. Tudi tukaj velja omeniti, da je trend podoben kot pri kosmičih, torej da se še posebej dobro prodaja hrana, ki česa ne vsebuje, na primer glutena, GSO, aditivov itd.

Trenda priljubljenosti hrane ne poganja le dejstvo, da je v dobi, ko ljudi neprestano preganja čas, prikladno jesti kar na poti, ampak tudi trendi na družbenih omrežjih, kjer se bohotijo fotografije kosila v parku ali na odprti kuhinji. Letos tako v panogi stojnic s hrano, ki jo lahko odnesemo s seboj, pričakujejo okoli triodstotno rast, v prihodnjih letih pa še večjo. S selitvijo prehranjevanja in pitja v avtomobile, na kolesa, poti za pešce ali v pisarno tako vse kaže, da se morajo naslednji za svoj posel bati – proizvajalci jedilnih miz.

––––––––––

* za s seboj