Novo: Na koncertu robotov

Naš cilj je pisati glasbo tako dobro kot John Williams in ki zato zveni, kakor da bi bila posneta v studiu Abbey Road in bi jo produciral Quincy Jones. Očitno še nismo tam. Tako je o glasbi, ki jo komponira umetna inteligenca (AI), dejal filmski skladatelj Drew Silverstein in direktor zagonskega podjetja Amper Music. Silverstein priznava, da Amper producentom še ne povzroča sivih las. Podjetje s pomočjo tehnologije namreč piše glasbo za televizijske nadaljevanke, videoposnetke, računalniške igre in filme. Lani so šli še korak naprej. Konec lanskega leta je Amper Music v sodelovanju z glasbenico Taryn Southern (sicer znano osebnostjo youtuba) izdal prvo pesem, ki jo je spisala umetna inteligenca. Umetnica je združila svoje besedilne in glasovne melodije, glasbo pa je ustvarila umetna inteligenca. Singel z albuma je po izidu dosegel več kot 300.000 ogledov na youtubu.

Reuters

Kako na to gledajo glasbeniki

Čeprav je to morda resnično vznemirljivo, se sprašujemo, ali je umetna inteligenca prihodnost glasbene industrije. In ali bi lahko nadomestila glasbenike. »V primeru omenjene skladbe nas navdušuje predvsem zmožnost učenja naprave na podlagi analize arhiva skladb iz preteklosti ter zmožnost ustvarjanja novih kombinacij v prihodnosti. Bravo. Sedi, pet.

Ljudje nismo roboti, a se kot roboti začnemo obnašati takoj, ko dobimo priložnost. Zato bo publika postavljala prečko avtomatizaciji ustvarjalnih praks na trgu. Bolj ko je okus množic uniformen in nezahteven, lažje je avtomatizirati spektakel.

Ne smemo se pa slepiti: končni smisel raziskovanja na tem področju ni spodbujanje ustvarjalnih procesov, temveč vpliv na potrošnjo vsebin. Na koncu verige gre vendarle za analizo poslušalcev ter ustvarjanje novih optimiziranih senzacij za naša vse bolj požrešna čutila. V tem primeru je inovativnost marketinška parola, tehnologija pa samo pripomoček,« vzpon umetne inteligence in algoritmov v glasbi komentira Nikola Sekulović, basist zasedbe Dan D in nekdanji predstavnik založbe Dallas Records.
»Gre za generično glasbo z natančno definiranimi žanrskimi in produkcijskimi pravili, zato ni bistvene razlike med skladateljem, ki ta pravila upošteva, ali algoritmom, ki ta pravila vključuje. Gre torej bolj za preboj v tehnološkem kot v glasbenem smislu,« dosežek komentira filozof in vodja glasbenega tolkalnega kolektiva The Stroj Primož Oberžan.

Od popa do klasike in jazza

Amper Music, ki lahko v nekaj sekundah sproducira glasbo s pomočjo strojnega učenja, ni edino podjetje, ki v glasbeno umetno inteligenco polaga velike upe. Google ima Magento, IBM Watson Beat, tukaj je še zagonsko podjetje Aiva. Zadnje je umetno inteligenco naučilo komponirati klasično glasbo, pri čemer je bil DeepBach ustvarjen na podlagi baročnega umetnika Johanna Sebastiana Bacha. Z umetno inteligenco so se igrali tudi pri glasbeni založbi Sony. Raziskovalci na Sony Computer Science Laboratories (CSL) so leta 2016 naredili pesem Daddy's Car. Uporabili so svoj novorazviti sistem umetne inteligence Flow Machines, programsko opremo, ki je analizirala približno 13.000 notnih zapisov (lead sheet – obliko glasbene notacije, ki vsebuje bistvene elemente pesmi) iz različnih glasbenih zvrsti. Programska oprema je nato napisala svojo melodijo, skladatelj Benoît Carré pa je material pomagal pretvoriti v skladbo. V tem posebnem primeru je Benoît pripisal želeni slog glasbe, ki je temeljil na glasbi skupine The Beatles. V Sonyu so s pomočjo Carréja zložili tudi pesem Ballad of Mr. Shadow. A v nasprotju z albumom I Am AI, kjer je sistem umetne inteligence napisal partiture za vse inštrumente, pri Sonyu ni bilo tako. Zanimivo je tudi, da se je eden od uspešnih singlov Skygge, umetne inteligence, pojavil na seznamu predvajanja Spotify decembra lani, pa tudi na lokaliziranih seznamih glasbe NMF v Združenem kraljestvu in v Skandinaviji.

Amper želi biti novi Microsoft Word

Rajko Muršič, etnolog in kulturni antropolog na ljubljanski filozofski fakulteti, v okviru tega pravi, da algoritmi ne delajo le »umetne glasbe« v slogu nečesa novega, tudi ne samo popa, ampak so že danes sposobni »zaigrati« jazz improvizacijo, kar pomeni, da lahko »delajo v realnem času«. »Umetna inteligenca lahko piše in komponira glasbo enako kot živi glasbenik, pri čemer se je glasbi zgodil preboj, ko ne moremo ločiti, kaj je napisal človek in kaj umetna inteligenca,« pravi Muršič.

Na Japonskem 16-letna Hatsune Miku, ki jo je ustvaril Crypton Future Media, na youtubu dosega več kot sto milijonov ljudi. Spomladi 2016 je imela celo turnejo po desetih mestih. Skoraj vsi koncerti so bili razprodani.

Sekulović pa dodaja, da industrija že vrsto let uporablja tehnologijo za redukcijo glasbe na tako imenovano sprostitev in ugodje, poslušalce pa na potrošnike: »V tem smislu nas produkt lahko omami celo 'bolje od izvirnika'. Če govorimo o komunikaciji med ljudmi, je problem drugje: ustvarjalci vse lažje in simultano ustvarjamo, distribuiramo in trošimo sporočila, kar v inflatorni zanki znova vpliva na naše ustvarjalne procese. Če glasbo dojemamo kot način komuniciranja resničnega sebe z zunanjim svetom, tehnologija lahko usodno kontaminira avtentičnost naših sporočil, natančnost tovrstne komunikacije ter zanesljivost povratnih informacij. Takšna komunikacijska mreža je zavajajoča, tehnologija pa pri tem deluje kot parfum v paritvenih procesih: naredi nas bolj privlačne, kot smo v resnici. Ko vonj parfuma neha delovati, je novi 'šus' že na voljo. Če se človek lahko upre iluziji, da je popolni gospodar svoje usode, to ni nič hudega. Hudo pa je, če imamo vtis neizmerne svobode in nadzora nad lastno usodo, hkrati pa nas obvladuje množica zunanjih impulzov.«
Zavedati se je treba tudi, da je vse algoritme ustvaril človek. Glede preboja na tem področju si Silverstein prizadeva, da bi Amper postal »osnovna infrastruktura v ustvarjanju glasbe, kot je Microsoft Word za dokumente. Vsak delček glasbe bo nastal v sodelovanju z našo tehnologijo,« je dejal za spletno stran musically.

Reuters

Amper Music, ki bi lahko v tem letu ustvaril sto milijonov pesmi (ampak jih ne bo, saj to ni namen tega programa, pa tudi sedanji sistem in procesi tega ne omogočajo), je s Taryn Southern sodeloval, ker si želijo dognati, kako deluje kreativnost. Le tako lahko izboljšajo umetno inteligenco, ki posnema tovrstne procese. Prav zadnje je bilo po Silversteinovem mnenju najbolj zanimivo pri projektu I Am AI: »Razsvetljujoče je bilo razumevanje Taryninega procesa, saj je uporabila našo spletno aplikacijo – ki je namenjena neglasbenim videourednikom in neglasbenikom – za rešitev ustvarjalnega problema, ki ga je imela. Pomagala nam je razumeti, kako lahko izboljšamo orodja. Če slišite to pesem na radiu, ne bi nikoli rekli, da je plod sodelovanja med glasbenikom in umetno inteligenco.«
Kreativnost naskakujejo tudi pri Googlu. Spletni velikan v okviru projekta Magenta razvija algoritme globokega učenja za ustvarjanje pesmi, risb in drugih umetniških del. Eden od njegovih najbolj priljubljenih glasbenih projektov, Performance RNN, uporablja nevronske mreže, ki dajejo strojno ustvarjenim datotekam MIDI ekspresivno, človeku podobno dinamiko. Vsa orodja Magente so odprtokodna in umetniki jih že uporabljajo za pisanje pesmi, je pisala spletna stran Billboard. V svetu zagonskih podjetij Splice in Amadeus Code podobno gradita asistente, ki pomagajo tekstopiscem in producentom. Tri izmed 21 zagonskih podjetij na seznamu pospeševalnika Techstars Music – Amper, Popgun in SecondBrain – so svoj izdelek zgradila okoli umetne inteligence. Kljub vsemu denarju, ki se pretaka, se kreativna umetna inteligenca še vedno sooča s finančnim in pravnim odporom številnih ljudi v glasbi.

Kaj bo s kreativnostjo?

Bo umetna inteligenca nekoč nadomestila človeško kreativnost? Sekulović pričakuje, da bo: »Predvsem na tistih področjih, kjer se od človeka pričakuje popolnost, koristnost, učinkovitost ali zanesljivost.

Rajko Muršič: Umetna inteligenca lahko piše in komponira glasbo enako kot živi glasbenik. V glasbi se je zgodil preboj, ko ne moremo ločiti, kaj je napisal človek in kaj umetna inteligenca.

Če na umetno inteligenco prenesemo stres teh pričakovanj, lahko sprostimo novo fronto za človeka, ki ne zmore biti ves čas popoln, koristen, učinkovit ali zanesljiv. S tem lahko odpremo igrišče za dolgčas ter nov tip človeških neumnosti in napak – takšnih, ki so se v zgodovini že izkazale za seme presenečenj in napredka.«
»Raziskave kažejo, da pretirana uporaba sodobnih tehnologij pri otrocih močno okrni njihove zaznavne in predstavne zmožnosti. Kar pomeni, da zelo hitro nasedejo iluziji, da so stroji dejansko pametni, medtem ko jim dejanskost in medčloveški odnosi začnejo vzbujati tesnobo, ker so zanje preveč kompleksni. Če bomo še naprej nekritično malikovali eksponenten tehnološki razvoj, pri tem pa zanemarjali raziskave človeške zavesti, intersubjektivnosti in subtilnih povezav z ekosistemom, bo večina ljudi kmalu začela verjeti, da je razmišljanje prezahtevna reč, da bi jo opravljali sami. Norbert Wiener, eden od očetov kibernetike, je to že pred desetletji komentiral takole: »Ljudje nismo roboti, a se kot roboti začnemo obnašati takoj, ko dobimo priložnost.« Tako na vprašanje, ali bomo ob kreativnost, odvrne tudi Oberžan.

Bodo glasbeniki res ob delo?

Od prve pesmi, ki jo je v celoti ustvarila umetna inteligenca in je zasnovana na algoritmih, smo prešli v dobo, ko bi se lahko zgodilo, da bi tudi glasbenike – kot mnoge pred njimi – nadomestili roboti, je na znanstvenem simpoziju Etnografija 2.0: Novi pristopi za razumevanje načinov življenja pred časom svoje predavanje začel Rajko Muršič. Strah ni iz trte izvit.
Na marsikaterem področju je tehnologija že prekosila človeka. Ampak ironično, je pisala revija Verge, umetna inteligenca v glasbeni industriji ni nič novega. Že v 50. letih prejšnjega stoletja so skladatelji eksperimentirali s pisanjem glasbe s pomočjo naključnih statističnih modelov. Nekaj ​​desetletij kasneje je David Bowie delal z nekdanjim univerzalnim glasbenim združenjem CTO Ty Roberts. Da bi zgradil program Verbasizer – Bowie, je vanj vnesel 25 stavkov in besednih skupin, ki jih je program nato naključno prerazporedil v nove, potencialno pomembne lirične kombinacije. »Če hočem, lahko v Verbasizer ponovno vnesem emocionalno kakovost ali jo odvzamem, medtem ko program piše samega sebe,« je dejal Bowie v dokumentarcu Inspirations. Z drugimi besedami, Bowie je to kaotično umetno inteligenco videl kot sredstvo za povzdigovanje, in ne dušenje svoje umetnosti – in v končni fazi uporabil številne rezultate Verbasizerja v svoji ikonični Berlinski trilogiji (Berlin Trilogy) albumov v poznih sedemdesetih letih, o kateri mnogi menijo, da so njegovo najboljše delo. Kaj je novega v letu 2018? Ne tehnologija, ampak denar. Številne založbe, platforme za spletno predvajanje glasbe, zagonska podjetja in drugi vlagajo vse več denarja v umetno inteligenco, ki bi proizvajala glasbo za množice.

Reuters

»Človek je iznajdljiva žival«

Sekulović meni, da bodo tudi v dobi umetne inteligence ljudje na tradicionalni način še naprej lahko ustvarjali, peli in igrali, le da mnogi tega ne bodo več počeli poklicno. Podobne dileme imajo tudi drugi poklici. »Tisti, ki bodo z glasbo želeli služiti kruh, se bodo bodisi prilagodili razvoju in novim poklicem, bodisi napredovali v višjo stopnjo lastnega razvoja in začeli ustvarjati takšen tip vsebin, ki bo za ljudi bolj zanimiv ali bolj koristen kot tisti, ki jih lahko ustvari umetna inteligenca. Človek je iznajdljiva žival,« pravi Sekulović, ki meni tudi, da je v popularni glasbi še veliko področij, ki najbrž še nekaj časa ne bodo zanimiva tarča za umetno inteligenco.
Tudi Oberžan meni, da se ne bliža bridki konec: »Lahko bi rekel, da so glasbenike že pred nekaj desetletji nadomestili didžeji in programska oprema, ki omogoča preprosto kombiniranje in procesiranje neomejenega števila zvočnih posnetkov. Kdo pa bo pri tem izgubil službo, bodo odločili potrošniki, publika. Zahtevnost publike je tista, ki postavlja prečko avtomatizaciji ustvarjalnih praks na trgu. Bolj ko je okus množic uniformen in nezahteven, lažje je avtomatizirati spektakel.«

Pomoč, ne konkurenca

Silverstein si ne zatiska oči, da so v glasbeni skupnosti zaskrbljeni nad morebitnem vplivom umetne inteligence v njihovi branži: »Določeni posamezniki vidijo umetno inteligenco kot tehnologijo, ki jim lahko pomaga doseči svoje cilje in lahko poveže tehnologije, ki jih že uporabljajo – računalnike, avdiourednike, photoshop – in Amper ali glasba AI sta naslednji korak v tej smer. Drugi pa v umetni inteligenci vidijo grožnjo, ki jim bo odžrla vsakdanji kruh.« Vendar pravi, da je umetna inteligenca prej pomoč kot konkurenca: »Umetna inteligenca vam ne bo vzela dela, ga bo pa spremenila, kot so tehnologije spremenile način pisanja, grafičnega oblikovanja, tiska … Želimo pomagati kreativnim ljudem.«

Nikola Sekulović: Tudi v dobi umetne inteligence bodo ljudje na tradicionalni način še naprej lahko ustvarjali, peli in igrali, le da mnogi tega ne bodo več počeli poklicno.

Čeprav umetna inteligenca lahko piše notni zapis za inštrumente, ne more sama od sebe narediti dobre glasbe. V vseh omenjenih primerih je bil vključen človek. Zato lahko za zdaj rečemo, da umetna inteligenca ne bo zamenjala glasbenikov. Tudi študije govorijo v temu v prid. Umetna inteligenca ne bo nadomestila visokokreativnih delovnih mest, kar glasba nedvomno je. Umetna inteligenca, ki piše glasbo, ne bo prepričala vseh, a to ne pomeni, da bo odšla. In glede na to, da glasbena programska oprema, ki temelji na umetni inteligenci, hitro napreduje, lahko ugibamo, da album, kot je I Am AI, zagotovo ne bo zadnji poskus.
Je pa pomenljivo tudi, kar pravi Sekulović: »Izjemno smo napredovali pri obvladovanja kompleksnih tehnologij – poglejmo našo virtuoznost pri uporabi mobilnih telefonov –, v glasbi pa se zatekamo k poenostavljanju. Da smo pred stoletji ljudje že znali procesirati bistveno bolj zahtevne vsebine, danes pa utrujeni in nebogljeni glasbo lahko prebavimo samo v štiricah ali dvanajsticah? V takšno impotenco ne verjamem. Tudi na teh področjih je umetna inteligenca lahko bolj učinkovita kot človek, vendar vsaj še nekaj časa v tem ne bo trga, ki bi upravičil investicije.«