Novi trendi v velnes turizmu

Ljudje se iz prenatrpanih urbanih središč premikajo proti mirnemu ruralnemu okolju, kjer skrbijo za svoje zdravje. Slovenija je že razvila nove poslovne modele, s katerimi privablja tako domače kot tuje turiste na različna razvajanja in nego zdravja v slovenske velnese. Zdraviliški turizem je najhitreje rastoči turistični trg na svetu in v zadnjih dveh letih je samo pri nas zrasel za okoli 13 odstotkov. Skoraj polovico prihodka slovenskega turizma zagotavljajo terme, za Svet kapitala pove Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ). Od tega je polovico gostov domačih, drugo polovico pa sestavljajo Avstrijci, Italijani, Nemci, Rusi, Hrvati, Belgijci in Nizozemci, vedno več je tudi Azijcev in Američanov.

Tega se zavedajo tudi na Slovenski turistični organizaciji, s katere so nam sporočili, da so slovenska naravna zdravilišča tako z razvojnega kot s konkurenčnega vidika eden najpomembnejših in hkrati najperspektivnejših slovenskih turističnih produktov v zapisani strategiji. Trženje zdravstvenega in medicinskega velnesa so v srednje- do dolgoročnem obdobju opredelili kot eno temeljnih trženjskih usmeritev, ki sledi vseslovenski viziji »Zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. Destinacija petzvezdičnih doživetij«. Celostno izkušnjo pa so poimenovali kar turizem dobrega počutja, saj se poslovni modeli širijo na vse več ravni.
 

Ležerni gostje želijo celostno izkušnjo

V Thermani sicer ne targetirajo mlajših obiskovalcev, tam prednjačijo družine, poslovneži in športniki, a so vseeno opazili porast mlajših obiskovalcev. Foto:Tomi Lombar/Delo

Valery Arakelov, direktor Rimskih term, opaža, da je najnovejši trend v termah celovita izkušnja – gostje si želijo imeti vse na enem mestu. Sem spadajo kompletna velnes in bazenska garnitura, gurmansko razvajanje, različne športne aktivnosti, aktivnosti čiščenja telesa v zdravilni termalni vodi, digitalni detoks, meditacije, umiritev in sprostitev v neonesnaženem okolju.

Ravno zaradi tega se destinacije po mnenju Altbauerja intenzivneje povezujejo z lokalnimi skupnostmi, ki gostom in termam omogočajo širjenje ponudbe tudi na športne dejavnosti v naravi, oglede naravnih in kulturnih znamenitosti ter kulinarična doživetja izven termalnih kompleksov. »Končni cilj je usmerjen v korist za človeka, v vzpostavitev zdravja, dobrega počutja, novih spoznanj ter ravnovesja med duhom, umom in telesom,« razloži. Trend so prav tako opazili v Thermani Laško, kjer opozarjajo, da je koncentrirana ponudba pri gostih vse bolj priljubljena, zato se njihovo poslovanje redno širi na druga obzorja.

Arakelov pojasni, da so zaradi navidezne ležernosti gostov, ki si želijo večplastno ponudbo, letos v renovacijo in osvežitev kapacitet investirali več kot pol milijona evrov. »Sem spadajo stilska prenova hotelske recepcije v modernejši videz, širitev masažnih in lepotilnih salonov ter nakupi nove opreme v njih, prenovljen medicinski center, prenova sob, ki bodo imele tako imenovani spalni koncept, z nakupom novih vzglavnikov, odej za učinkovitejši počitek, razširitev dežel savn in podobno.« Gre za nekakšno podporo sodobnemu načinu življenja in Slovenija kot taka je destinacija, primerna prav za tiste goste, ki želijo na oddihu dobro poskrbeti za telo in počutje, povedo na STO.

Povprečna starost gostov vse nižja
 

Drugi novi trend, ki ga opažajo turistični delavci, je vse večja prisotnost mladih v termah. Na Inštitutu za globalni velnes (GWI) zapišejo, da se je pri (tudi mlajših) potrošnikih skrb za zdravje vtisnila v zavest in tako postala del njihovega vsakdana, iz česar je moč sklepati, da se tudi slovenske terme polnijo z vedno mlajšimi. Iz Thermane povedo, da so kljub temu, da ne targetirajo mlajših obiskovalcev in da pri njih prednjačijo družine, poslovneži in športniki, opazili porast obiskovalcev, ki spadajo med veliko mlajše generacije. Ti si ob hitrem tempu življenja želijo privoščiti nekaj časa zase, za sprostitev v dvoje in raziskovanje lokalnih znamenitosti. Po mnenju Arakelovega so ti obiskovalci stari nekje med 20 in 40 let. Na GWI prav tako ugotavljajo, da so ljudje vse bolj mnenja, da na 80 odstotkov zdravja ne morejo vplivati zdravniki, temveč oni sami oziroma okolje in razmere, v katerih se znajdejo. To védenje vpliva na njihovo skrb za telesno pripravljenost, nakupe, izogibanje stresu, skrb za dobro duševno počutje ter na kupovanje sproščajočih tretmajev, ki jih ponujajo terme, zdravilišča in spaji. Arakelov dodaja, da so se vrednote mlajše generacije očitno spremenile, zato si njeni pripadniki želijo že v mladosti vzeti čas zase in si privoščiti razvajanje.

Študije generacij Y in Z kažejo, da ljudi, rojene po letu 1980, napaja motivacija trdo delati, intenzivno uživati in ob tem ostati fit (work hard, play hard, stay fit). Vznemirja jih misel na oddih, med katerim se osredotočajo na svoje zdravje z rekreacijo, s kvalitetno hrano, z določenimi tretmaji in samim okoljem. »Biti fit« je ob tempu današnjega časa precej težka naloga, zato se jim zdi nekakšen »weekend reset«, kot se izrazijo tuji avtorji, hitra in učinkovita rešitev. Ameriški avtorji so ta koncept poimenovali dopust 2.0. »Mladim se zdi, da z zelenim smutijem ne bodo očistili strupov le iz telesa, temveč iz celega življenja,« na svojem blogu zapiše Jason Wimberly, ameriški trener slavnih.

Zdraviliški turizem v Sloveniji še ni doživel svojega vrhunca, ker se vse več turističnih vizij napaja z idejo o butičnih ponudnikih dobrih doživetij, ki jih zaznamujeta tudi edinstvena mineralna voda in odlična ponudba za vse, ki iščejo petzvezdična doživetja, njihov produkt pa ustreza tematiki trajnosti zavezane, aktivne in zdrave Slovenije. Slovenija je s segmentirano velnes ponudbo v makro destinacijah globalno prepoznana kot primer dobre prakse preusmerjanja tokov z glavnih ikon na manj znane destinacije, ki ponujajo bolj unikatna in osebna doživetja.