V nadaljevanju preberite:

Generacija Z, rojena med letoma 1995 in 2015, je hiperpovezana, hiperdigitalna in ima – v nasprotju z generacijami pred tem – dober občutek za nesmisel. Rojeni v svet interneta in z njim povezane dostopnosti informacij pripadniki Gen Z danes predstavljajo 40 odstotkov globalnih potrošnikov in s tem velesilo, ki ne spreminja zgolj socioloških in kulturnih norm, ampak tudi (in predvsem) potrošniške navade. In spreminjajo jih hitro.

Modna industrija, torej industrija, ki je po definiciji podvržena trendom in konstantni inovaciji, je prvič v zgodovini prisiljena razmišljati zunaj koncepta novosti v smislu zadnjih kolekcij in čevljev, ki bodo začeli trend, ki bo sprožil množično porabo in potencialno postal simbol neke dobe. Poleg spremenjenih standardov glede konfekcijskih številk, rase in spola mora moda tudi brezkompromisno pomesti pred svojim pragom – kaj se zgodi z oblačili, ki jih kupiš in potem prerasteš? Kaj se zgodi, če se tvoja identiteta spreminja z letnimi časi in imaš vsak dan znova občutek, da tvoja garderoba ne odseva več tvojega značaja in da moraš kupiti nekaj novega in se znebiti starega? In kaj se zgodi, če nekaj podobnega čutijo milijarde posameznikov, kategoriziranih z nalepko Gen Z?
 

Neprebrana zgodba ni zgodba. Omogočite si dostop do celotne vsebine in berite zgodbe iz Sveta kapitala že za 0,99 evra na mesec.