Njihova priljubljenost se je razširila kot virus

Dobro se spominjam nekaterih dogodkov iz zgodnje pomladi 1980. Bil sem v zadnjem letniku gimnazije, to je bil čas SFR Jugoslavije, toda Tito je ležal v ljubljanskem kliničnem centru smrt­no bolan. V tistih dneh sem dobil naročen fotoaparat Canon AE-1 z dvema objektivoma in nekaj dodatne opreme. Moral sem plačati okoli 45 odstotkov kupnine za carine in davke za omenjene izdelke, ki sem jih prej plačal v ameriških dolarjih, kar ni bil majhen denar – dolar je bil takrat vreden tri nemške marke.

Canon AE-1, v proizvodnem programu 1976–1984, je ostal v spominu kot prva zrcalnorefleksna kamera z vgrajenim mikroprocesorjem, računalnikom, ki je upravljal nekatere pomembne parametre snemanja. Postal je izjemna uspešnica, zanj se je odločilo več kot milijon kupcev. Ta japonski fotoaparat je bil eden od glasnikov prihajajoče digitalne dobe.

To isto pomlad tega leta 1980 je prišel na trg še en analogen, papirnat izdelek, ki je kmalu osvojil svet in nato preživel digitalni cunami. Milijoni ljudi, ki vsak dan delajo za računalniškimi zasloni, ga imajo še vedno pri roki. Šestega aprila 1980 se je v ZDA začela prodaja »Post-it Notes«, blokov z več deset samolepilnimi lističi papirja, ki jih je mogoče večkrat nalepiti na katero koli (gladko) površino in spet odlepiti, tako da ne puščajo sledi lepila. Izdelek (sprva je bil na voljo v kanarčkovo rumeni barvi) je kmalu postal svetovna uspešnica, znana blagovna znamka, ne nazadnje praktičen oglaševalski medij.

Post-it in podobni listki so danes v vsaki pisarni in gospodinjstvu. Ne le tam: samolepilni lističi so, kot svinčniki, v zadnjih desetletjih eno najpogostejših promocijskih majhnih daril, ki jih podjetja delijo na sejmih, konferencah in ob drugih prilož­nostih. Korporacija 3M, ki je patentirala listke Post-it, svojih prihodkov od tega izdelka ne razkriva; poslovni analitiki jih ocenjujejo na vsaj milijardo ameriških dolarjev – čeprav jim je patent potekel leta 1997. Original ostaja original.
 

Zakaj označevalec strani izpada iz cerkvene pesmarice?

Ameriška korporacija 3M, ki se je od ustanovitve leta 1902 do leta 2002 imenovala Minnesota Mining and Manufacturing, je na najnovejšem seznamu Fortune 500 največjih svetovnih podjetij na 95. mestu in je eno od 30 podjetij, katerih borzni rezultati (cena delnic) so vgrajeni v znani borzni indeks Dow Jones Industrial Average. V poslovnem letu 2018 je imela 32,8 milijarde dolarjev prihodkov in 5,35 milijarde dolarjev dobička. Gre za multinacionalni konglomerat s 93.000 zaposlenimi in več kot 55.000 različnimi izdelki za številne industrijske panoge, zdravstvo in varnost pri delu, pa tudi individualni trg, prodajo na drobno. Korporacija 3M je znana po svojih lepilnih folijah. Ena od svetovno uspešnih blagovnih znamk 3M je lepilni trak Scotch. Pravijo, da v enem letu izdelajo dovolj scotcha, da 165-krat oblepijo Zemljin ekvator. Predvsem pa so tu listki Post-it.

Spencer Silver in Arthur L. Fry, zdaj upokojenca, sta dva od štirih nekdanjih uslužbencev korporacije 3M, ki so uvrščeni v National Inventors Hall of Fame, ameriško dvorano slavnih izumiteljev. Silver in Fry sta predstavljena kot očeta listkov Post-it. Silver se je med slavne vpisal z ameriškim patentom št. 3.691.140, ​​odobrenim septembra 1972 za akrilatne kopolimerne mikrosfere, ki jih je odkril že nekaj let prej. V drugi polovici šestdesetih let je namreč kot znanstvenik pri podjetju 3M poskušal najti nove vrste lepil. »Takrat smo želeli razviti močnejša in bolj trpežna lepila,« se spominja. Toda tisto, ki ga je iznašel on, »ni imelo nobene od teh lastnosti«. Šlo je za lepilo s strukturami, imenovanimi mikrosfere, ki je olajšalo ločevanje zlepljenih površin, a nikomur v 3M se ni niti sanjalo, za kaj bi ga lahko uporabljali.

Naslednja štiri leta je Silver poskušal prepričati kolege, da vsekakor ima prihodnost. Bil je zares vztrajen, zato se ga je oprijel vzdevek Mr. Persistent, gospod Vztrajni. In potem je srečal Arthurja Fryja, ki je v 3M delal v razvoju izdelkov. Fry je ob sredah zvečer prepeval v cerkvenem pevskem zboru in se vsakič znova jezil, ker so mu iz pesmarice nenehno izpadali listki, s katerimi si je označeval strani. Potreboval je označevalec strani, ki bi ga lahko prilepil in spet odlepil, ne da bi knjigo poškodoval ali umazal.

Uspeh se je začel v Idahu

Silverju in Fryju je uspelo prepričati vodilne podjetja 3M, da bi bili samolepilni lističi dober izdelek, in korporacija je v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja preizkusila izdelek Press 'n Peel na več testnih trgih. Rezultati niso bili posebno dobri, a Silver in Fry nista obupala. Njun glavni izziv je bil, kako izdelati opremo in načrtovati postopek izdelave (lepilo povzroča na strojih za obdelavo papirja resne težave) ter kako poskrbeti, da se lastnosti lepila na listkih z uporabo ne bodo slabšale. Izdelek so prilagodili, plast lepila nanesli ne na celotno površino, ampak le na en ozek pas ob enem robu – in ga spet preizkusili v Boisu, glavnem mestu Idaha. Ljudem so brezplačno delili blokce samolepilnih lističev, ki so jih lahko kjerkoli zalepili in potem brez težav tudi odstranili – brez sledov na površini. Izdelek je navdušil tako rekoč vse, ki so ga uporabili. Kar 90 odstotkov jih je reklo, da bi ga radi kupili.

Družba 3M je listke Post-it začela tržiti v ZDA 6. aprila 1980, naslednje leto v Kanadi in Evropi, nato pa po vsem svetu. Sprožil se je plaz. Listki so se tržili avtomatično. Ljudje so jih lepili na dokumente, ki so jih pošiljali drugim, in tako vzbujali zanimanje zanje. Povpraševanje se je »razširilo kot virus«, pravi Fry. Leta 1984 so marketinški strokovnjaki 3M dojeli, da bi velikim strankam lahko omogočili tudi tiskanje njihovih logotipov, sloganov, naslovov in drugih sporočil in podatkov na bloke listkov. Nastal je priljubljen »oglaševalski medij«, pravzaprav propagandni izdelek, praktično darilce za prejemnika ter hkrati oglas in vizitka podjetja darovalca.

Čeprav je njihov patent potekel leta 1997 in je zdaj na trgu veliko konkurenčnih proizvajalcev, je podjetje 3M do leta 2014 razširilo trg za Post-it na več kot 150 držav po svetu. Do tega leta jim je uspelo tudi, da več kot dve tretjini lepila pridobijo iz naravnih, rastlinskih virov. Zdaj so v ZDA in mnogih drugih državah blokci Post-it ena od petih najbolj prodajanih pisarniških potrebščin. Vstopili so tudi v holly­woodsko filmsko industrijo in druge panoge popularne kulture, saj se pojavljajo v filmih, na umetniških dogodkih in raznih drugih javnih prireditvah. Leta 2004 so na razstavi Humble Masters (Skromna mojstrstva) v znamenitem newyorškem Muzeju moderne umetnosti med drugimi presežki oblikovanja majhnih, vsakdanjih izdelkov razstavili tudi »Post-it Notes«.

3M in številna druga podjetja, ki zdaj izdelujejo samolepilne listke in podobne izdelke, so v zadnjih 40 letih močno razvila ponudbo, tako da imamo danes številne različice formata, materiala in embalaže lističev v najrazličnejših barvah. Samo 3M ponuja več kot 4000 izdelkov znamke Post-it. Logotip korporacije, ime Post-it in kanarčkovo rumena barva ostajajo njegovi zaščitni znaki.