Nemčija: Počitniške navade najbolj pridnega evropskega naroda

Zgodovinska begunska kriza je res na tretje mesto v bundestagu povzdignila nacionalistično Alternativo za Nemčijo, ki izprašuje dosedanje notranje- in zunanjepolitične temelje Nemčije, a vztrajni proračunski presežek zaradi odličnega izvoza in siceršnjega delovanja gospodarstva ter zavedanje tragične zgodovine dosega s takšnimi sporočili precej manjše število ljudi kot v sosednji Avstriji in nekaterih drugih državah. Čeprav se pritožujejo zaradi migrantske krize, skoraj šestdeset odstotkov Nemcev verjame, da se država pomika v pravo smer, 77 odstotkov tudi v prihodnje pričakuje izboljšanje položaja.

Kadar prebivalci nemških mest ne potujejo doma in v tujini, se radi zatekajo tudi v bližnjo naravo ter še posebej v vrtne kolonije.

V takšnem razpoloženju se Nemci še bolj odločajo za tiste dejavnosti, ki jih po napornem delu sprostijo, med njimi še posebej potovanja. Po raziskavi ustanove Urlaub und Reisen je že januarja skoraj sedemdeset odstotkov prebivalcev osrednje evropske države predvidelo dopustniška potovanja, le enajst odstotkov jih je zatrjevalo, da ne bodo šli nikamor. Kar tretjina vprašanih namerava med dopustom tudi več zapravljati kot prej, le trinajst odstotkov jih namerava varčevati. To nakazuje nadaljevanje trenda iz lanskega leta, ko so Nemci na daljših dopustovanjih potrošili rekordnih 73,4 milijarde evrov, skoraj šest milijard več kot leto pred tem, za krajša pa so s 23 milijardami porabili tri milijarde več kot leta 2016. Skupaj so prvič na počitnicah zapravili več kot devetdeset milijard evrov.

Blaž Samec

50 milijonov potovanj lani

Nemci radi dopustujejo tudi doma in velika država sredi Evrope, v evropski primerjavi za Španijo drugi najpomembnejši turistični cilj, ima kaj ponuditi tudi svojim prebivalcem: poleg kulturnih in drugih obiskov velemest, kot so Berlin, Hamburg, München ali Köln, je na severu izjemno priljubljena severnomorska obala, na jugu Alpe, vse bolj obiskane so tudi naravne lepote in turistične znamenitosti drugih dežel. Nemci so lani prvič zabeležili tudi več kot petdeset milijonov potovanj v tujino. Španija ostaja najbolj priljubljen dopustniški cilj, sledijo ji Italija, Turčija in Avstrija, spet narašča tudi število potovanj v severnoafriške države, ki so se jih zadnja leta zaradi terorističnih in drugih držav v prejšnjih letih bolj izogibali. Med tistimi, ki gredo radi še dlje, so poleg ZDA in Kanade na vrhu seznama države jugovzhodne Azije in podsaharske Afrike.

Že januarja skoraj 70 odstotkov prebivalcev osrednje evropske države predvideva dopustniška potovanja.

Nemci organizacijo svojih potovanj še vedno radi prepustijo potovalnim agencijam, v obdobju množičnih komunikacij pa si jih vse pogosteje organizirajo tudi sami, a so še vedno »tipični Nemci«: pri potovanjih je skoraj polovici poleg kvalitete pomembna tudi cena, zato v enem ali drugem primeru dobro opravijo domačo nalogo in preračunajo stroške. Le 38 odstotkov jih izjavlja, da ob pravi kvaliteti ne gledajo na ceno. Kadar ne potujejo doma in v tujini, se prebivalci nemških mest radi zatekajo tudi v bližnjo naravo ter še posebej v vrtne kolonije. »Schreberjevi vrtovi«, imenovani po sredi devetnajstega stoletja umrlem leipziškem zdravniku, so bili najprej namenjeni delavskim otrokom in najprej tudi niso bili vrtovi, šele kasneje so mestnim mladim in družinam omogočili bivanje na svežem zraku ter pridelovanje sadja in zelenjave. Zelo priljubljeni so bili že po drugi svetovni vojni, ko so si pridobili očitke malomeščanstva, danes pa se vanje ob koncih tedna vse bolj zatekajo mestne družine, še posebej takšne z majhnimi otroki. Čeprav zanje veljajo strogi predpisi o velikosti obdelanih površin in vrtnih ut, so vrtne kolonije za številne Nemce vse bolj prostor oddiha in praznovanja z družino in prijatelji, zato je v okolici velikih mest kljub plačevanju najemnine zanje dolga čakalna vrsta.

Blaž Samec

Nemčija, dežela lepega življenja

Nemci potrebujejo sprostitev, saj se mnogi v vsakdanjem življenju počutijo pod stresom. Po lanski raziskavi OECD je tako razmišljala polovica vprašanih, kar je nad povprečjem razvitih držav, in tu se še vedno kaže vztrajna zaskrbljenost, ki je zaznamovala državo z zelo travmatično preteklostjo. A ti rezultati tudi kažejo, da štirideset in več odstotkov Nemcev ne živi v stalnem stresu, kar je vsaj za to državo najbrž velik dosežek, druge raziskave iz predvolilnega časa pa so preučevale, kaj jim je resnično pomembno. Po raziskavi SOEP so na osebni fronti zdravje, družina in prijatelji ter delo, v širši družbi pa varnost, tudi socialna, ter mir in svoboda.

Ob vsem tem ne preseneča, da po merjenju Svetovnega gospodarskega foruma prav Nemčija med industrijskimi velesilami sveta vodi na seznamu kvalitete življenja. Za njo so Kanada, Francija, Velika Britanija, ZDA, Japonska in Italija – a je celo ta država le na dvanajstem mestu, pred njo je vrsta gospodarsko šibkejših držav z Norveško na čelu, ki ji sledijo Islandija, Luksemburg, Švica, Danska, Švedska, Nizozemska, Irska, Avstralija, Avstrija in Finska. To dokazuje, da je gospodarska rast sicer izjemno pomembna za zadovoljstvo državljanov, morda celo pogoj, ni pa dovolj. Potrebni so tudi občutek pravičnosti do prihodnjih generacij, izboljšanje življenjskega standarda vseh in še marsikaj.

Blaž Samec

Drugi raziskovalci pri merjenju zadovoljstva dodajajo sodelovanje v prostočasnih aktivnostih, kot sta šport in prostovoljno delo, in tudi tu so Nemci zelo aktivni. Po agenciji Forsa jih 71 odstotkov rado kolesari, teče ali plava, skoraj vsak tretji od tistih, ki se ukvarjajo s športom, to počne dvakrat na teden. Kar 31 milijonov se jih tudi udejstvuje pri prostovoljnih dejavnostih, pa naj trenirajo mladinske nogometne ekipe, obiskujejo upokojence, delujejo v gasilskih društvih ali sprehajajo zapuščene živali. Tudi te dejavnosti pomagajo, da so Nemci zadovoljni kot še nikoli po združitvi. Še vedno ne dosegajo nekaterih skandinavskih in drugih držav, a so na dobri poti.