Ne na sneg, pozimi gremo Slovenci na mivko

Klemen Košir
Foto Gregor Pucelj 
Pod čevlji škripa led, pred obrazom kot meglico vidite lastno sapo – kam bi se v tem trenutku najraje transportirali? Če vaš odgovor ni na smučišče, ampak na sončno plažo, potem ste del vedno večje skupine Slovencev, ki pozimi hrepeni po toplih krajih. In vsako leto več se jih odloči, da zimske radosti pusti za sabo in odide soncu naproti.
Veseli december je le še spomin, do pomladi je še daleč – kdor si želi uživati v toplih sončnih žarkih, se mora odpraviti bliže ekvatorju, morda celo na južno poloblo, a to ne pomeni, da morate nujno ves dan presedeti na letalu; v dveh, treh urah ste že lahko v povsem drugačnem podnebju. Kako privlačno to zveni številnim Slovencem (in si to lahko tudi finančno privoščijo), opažajo v turistični agenciji Palma: »Čas zimskih počitnic je bil dolga leta vezan na smučanje in druge zimske aktivnosti, v zadnjih nekaj letih pa je vedno več pobegov na toplo. To se je izrazito povečalo.« Zelo podobno trdijo tudi v Kompasu: »Na Kompasu povpraševanje po toplih krajih pozimi iz leta v leto raste.« Prav ponovoletni januar je ob novembru najbolj tipičen mesec, ko Slovenci z mraza bežimo na toplo.
image
Foto Jure Eržen Foto Jure Eržen


Varnost ni na prvem mestu?

In kje naši zimski dopustniki najraje iščejo sonce? Ena od najbolj priljubljenih izbir ostaja Egipt. »Iz prve roke lahko potrdimo, da je prva izbira vsekakor Rdeče morje, saj imamo direkten polet iz Ljubljane v Hurgado vsako soboto, vseh 52 tednov na leto,« pravijo v Palmi in pojasnjujejo, da se gostje odločajo tako za ležerne počitnice ob obali kot za križarjenja po Nilu s kombinacijo počitnic.

Zanimivo je, da smo slovenski turisti očitno manj kot drugi občutljivi na varnostna opozorila glede destinacij naših počitnikovanj; ko so leta 2011 v Egiptu izbruhnili protesti in so se začeli nemiri, je egiptovska turistična panoga seveda doživela hud udarec; tudi v turističnih krajih so se dogajali napadi, ki so terjali smrtne žrtve. V zadnjem času so se razmere sicer izboljšale in lani je turizem v Egiptu spet opazno porasel. Počasi so se spet začeli vračati tako francoski kot italijanski turisti, upad turistov iz Slovenije pa v tem času ni bil preveč opazen – očitno so številni Slovenci izkoristili možnost počitnikovanja v Egiptu za relativno nizko ceno; počitnice v štirizvezdičnem hotelu v Egiptu se namreč začnejo od 400 evrov naprej.

Čas zimskih počitnic je bil dolga leta vezan na smučanje in druge zimske aktivnosti, v zadnjih nekaj letih pa je vedno več pobegov na toplo.

Trenutno sicer slovensko zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje potovanja v določene predele Egipta, a med njimi ni več večine turističnih središč. Odsvetujejo zlasti potovanja na širše območje mest Kairo in Aleksandrija, v mesta v delti Nila (Luksor, Edfur in Asvar) in mesta ob Sueškem prekopu (Suez, Ismailia, Port Said) ter obmejna območja z Libijo, Sudanom in Izraelom. Opozarjajo na dodatno previdnost v mestu Fayoum, 70 kilometrov jugovzhodno od Kaira. Odsvetujejo vsa potovanja na severni del polotoka Sinaj ter vsa ne nujna potovanja na južni del polotoka Sinaj, z izjemo mesta Šarm el Šejk z neposredno okolico.
image
Foto Shutterstock Foto Shutterstock


Toplo je tudi drugje

Takoj za Rdečim morjem po podatkih Palme pozimi po priljubljenosti sledijo Dubaj in Ras el Kajmah ter seveda Kanarsko otočje; to je nam najbližji kraj, kjer lahko vse leto uživamo v sončnih žarkih in prijetni temperaturi.
A ni zgolj kratek polet eden od pomembnih dejavnikov pri izbiri, saj pri Palmi pravijo, da se čedalje več ljudi odloča za počitnice v bolj oddaljenih krajih, kot so Šrilanka in Maldivi, Filipini, Mavricij, Sejšeli, Tajska, Mehika, Kuba, Maroko, Oman. Bolj eksotične počitnice turista olajšajo za vsaj kakšnega evrskega tisočaka, najpogosteje pa še precej več.

Ne le oddaljenost

Pri zimskem počitnikovanju Slovencev je torej opaziti velike spremembe v zadnjih letih. Z vedno bolj oddaljenimi kraji za zimski oddih se daljša tudi čas trajanja počitnic. To je seveda smiselno tako zaradi časa, ki ga popotnik porabi za pot na dopust in nazaj, kot tudi zaradi denarja, saj velik del strošek predstavlja letalska karta – dlje kot je turist na počitnicah, manj ga v povprečju stane dan počitnikovanja.

Prva izbira slovenskih turistov je Rdeče morje, in to predvsem zaradi direktnega poleta iz Ljubljane v Hurgado, pravijo v Palmi.

Tudi v agenciji Kompas opažajo povečanje zanimanja za bolj oddaljene turistične kraje in pravijo, da med Slovenci v zadnjem času vlada velik interes za počitnice na Zelenortskih otokih, kjer se cene aranžmajev pričnejo pri 680 evrih na osebo. Priljubljen je tudi Mavricij, ki stane od 1500 evrov za deset dni. Na omenjenih destinacijah imajo večkrat na leto (januar, februar, prvi maj, oktober in novo leto) tudi slovenskega predstavnika. Od krajev, kamor potniki potujejo individualno, torej brez slovenskega spremljevalca, pa na Kompasu pravijo, da so zelo iskani tudi Maldivi, Sejšeli ter Zanzibar.
Na Kompasu opažajo, da se obdobja počitnikovanja v toplih krajih počasi daljšajo, predvsem pa opažajo veliko zanimanje turistov za skupinske počitnice s slovenskim predstavnikom, ki organizira vodene izlete v slovenskem jeziku (predvsem pa lahko potniki vedno računajo na predstavnikovo hitro pomoč v primeru dodatnih želja in/ali vprašanj).
image
Foto Igor Fabjan Foto Igor Fabjan