Nasvet za branje: Prazniki so čas za knjige

Zimski prazniki so pravi čas za oddih od službenih obveznosti, med katere se boste vrnili spočiti in pomirjeni. Dopust doma, v gorah ali na podeželju pa lahko izkoristite za skok v svet knjig. Po raziskavah sodeč si veliko uspešnih ljudi pred skokom v novo koledarsko leto vzame čas, da si napolnijo baterije prav z branjem knjig, ki jih učijo o življenju, drugih ljudeh ter njihovih poslovnih poteh. 

Te knjige so bodisi motivacijske bodisi sproščujoče, v vsakem primeru pa koristijo za kreiranje novih idej, ki jih snujemo še celo leto.

V slovenski založbi Mladinska knjiga, ustanovljeni daljnega 1945, smo poizvedli, katere knjige berejo Slovenci med prazniki 2019/20.

Priporočili so nam napet roman izpod peresa pisatelja Jo Nesbø; NOŽ, ki ga je prevedla Petra Piber. 

Harry Hole je na tleh. Rakel – edina ženska, ki jo je kdaj ljubil – ga je nepreklicno postavila pred vrata. Na oselski policiji mu dajo priložnost za nov začetek na oddelku za preiskovanje nerešenih primerov. Harry bi se raje zakopal v primere, povezane s Sveinom Finnejem, serijskim posiljevalcem in morilcem, ki ga je pred leti pomagal spraviti za zapahe. Finne je po prestani kazni spet na svobodi in Harry je prepričan, da se bo vrnil na stara pota. Toda to je šele začetek težav. Harry se nekega jutra zbudi okrvavljenih rok in sploh ne ve, kaj se je dogajalo prejšnjo noč. To pa je šele začetek groze, ki si je ni predstavljal niti v najhujših morah.
Norveški pisatelj Jo Nesbø (1960) se je proslavil s serijo kriminalk, v katerih nastopa  inšpektor Harryj Hole. Romane, ki so se po svetu prodali že v več kot 40 milijonih izvodov in mu prinesli naziv kralja skandinavskih kriminalk, odlikujejo napete in zapletene zgodbe z nepričakovanimi preobrati. Vsaj delno je k uspehu prispeval tudi sam lik Harryja Holeja – sposobni in trmasti, a tudi problematični zapiti policist se bralcu takoj usede v srce.
Nož je že dvanajsta kriminalna zgodba iz serije in je v izvirniku izšla letošnje poletje. Mladinska knjiga pa je pravkar ponatisnila tudi prve štiri knjige iz zbirke: Netopir, Taščica, Ščurki in Brezskrbno.
 

Knjiga, ki bo bralcem v poduk ali v pomoč, je prvenec oglaševalskega kreativnega direktorja Aljoše Bagola: KAKO IZGORETI ...in vzeti življenje v svoje roke.

Aljoša Bagola, eden najbolj priznanih in največkrat nagrajenih slovenskih oglaševalskih kreativnih direktorjev, izvrsten pripovedovalec zgodb, priljubljen predavatelj in kolumnist, s knjigo Kako izgoreti prinaša iskreno izpoved o soočenju z izgorelostjo.Njegov ultimativen nasvet je: "Spremenimo pričakovanja in pričakujmo spremembe."
 Z bistroumnimi miselnimi obrati in domišljenimi besednimi igrami nas mojstrsko popelje med navdihujoče življenjske zgodbe, pretresljiva spoznanja, nepričakovane uvide in nevsakdanja razmišljanja o tem, kako se učinkovito spoprijeti s podivjanostjo sodobnega sveta ter kljub vsemu v njem najti kanček utehe, pomirjenosti in optimizma.
 Aljoša Bagola, izvršni kreativni direktor na agenciji Pristop, že skoraj dvajset let snuje največje tržnokomunikacijske projekte v Sloveniji in v širši regiji. Za svoje delo je prejel prek 150 nagrad in priznanj na domačih in mednarodnih oglaševalskih festivalih ter bil večkrat razglašen za slovenskega kreativnega direktorja leta. Je redni član žirij na festivalih doma in v tujini ter priznan kolumnist in predavatelj.
 V knjigi piše o tem, da v življenju ni vedno vse odvisno od nas, je pa od tega, kako življenje doživljamo, odvisna naša sreča. Kot sem po izkušnji z izgorelostjo ugotovil sam, se recept za srečo skriva v tem, da najprej opustimo neuresničljiva pričakovanja sveta, ki od nas zahteva nenehno vzhičenost.
Zato se ne trudimo preveč z veličino. Ne trudimo se preveč s svojo zapuščino, ne potujmo s preveč prtljage in se ne predajajmo nepotrebnemu trpljenju. Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v nas.
 

Tretja knjiga, ki nam bo dala veliko za misliti med prazniki je delo Margaret Atwood: TESTAMENTI, ki jo je prevedel Uroš Kalčič.

Kanadska pisateljica Margaret Atwood je leta 1985 napisala zgodbo o Gileadu, fanatični republiki v nedoločljivi prihodnosti, kjer vladata šovinizem in diktatura. Zdaj je pred vami težko pričakovano novo poglavje te ne tako oddaljene prihodnosti. Deklina zgodba se nadaljuje.
Deklina zgodba je postala klasika, njene dekle simbol upora proti kratenju človekovih pravic. Štirideset let pozneje pa se zdi, da je razčlovečena šovinistično fundamentalistična  prihodnost bližje, kot smo mislili.
 Margaret Atwood (1939), uveljavljena kanadska pisateljica, pesnica in esejistka, je napisala vrsto romanov, med drugim Preročišče, Na površje, Slepi morilec, Zadnji človek in seveda Deklino zgodbo iz leta 1985, ki je že prej veljala za njeno najbolj odmevno delo, po uspehu televizijske serije pa je doživela pravi bralski preporod po vsem svetu. Zato je bilo njeno nadaljevanje ena najtežje pričakovanih knjig.