Nas bo tehnološka detoksikacija rešila zasvojenosti s tehnologijo?

Še bolj alarmantne so ugotovitve študije Deloitte: tretjina Britancev pametni telefon pogleda v prvih petih minutah po tem, ko so odprli oči, vsak tretji pa telefon preveri med spanjem. Prikovanost na družabna omrežja in tehnologijo je epidemija moderne dobe. In s seboj je prinesla ne le napredek, ampak tudi nove tehnološke bolezni.

Tatovi časa

Zakaj menite, da Netflix avtomatsko začne novo epizodo serije, ki jo gledate, v treh sekundah? Ker ko se to zgodi, si mislite: »Ah, pa dajmo pogledat še eno.« In youtube. Zakaj so njihovi predlogi po ogledu videa tako dobri? Da vas priklenejo na storitev. To velja za vse vsebine – za že pogledano epizodo, videoposnetek, članek, igro, film … In potem so tukaj še telefoni.

Najbolj vroči trend danes so detoksikacijski izleti, vikend paketi in počitnice. Marketinška agencija Greenlight je ugotovila, da vsak četrti Britanec namerava na tehnološko detoksikacijo.

Ste vedeli, da povprečen človek telefon preveri 46-krat na dan? In da 44 odstotkov zaposlenih tudi na dopustu preverja službene e-pošte, ugotavlja ameriška zveza psihologov. Skoraj polovica uporabnikov interneta, ugotavlja Pew Research Center, zaradi interakcije v virtualnem svetu opušča gospodinjska dela, 47 odstotkov jih ne spi ali so utrujeni, tretjina pa jih čas raje preživlja s telefonom ali tablico kot s prijatelji in družino. V času navidezne resničnosti, ki kroji in radikalno spreminja naš način življenja in uničuje percepcijo realnosti, smo podvrženi tudi novim boleznim, povezanih z dobo tehnologije. Pojavljajo se nomofobija (strah pred izgubo telefona), »virtual gratification syndrome« in »phantom vibration syndrome« (prepričanje, da telefon zvoni ali vibrira, ko ne). Za nomofobijo, strahom pred izgubo telefona ali nezmožnostjo uporabe telefona, trpi kar 66 odstotkov uporabnikov, kažejo študije. Fantomsko vibriranje, je za BBC dejal Robert Rosenberger, filozof in profesor na Georgia Institute of Technology, je doživelo 90 odstotkov vprašanih dodiplomskih študentov.

Pexels

Ujetniki spletnega raja

Nekateri so odvisni od spletnega nakupovanja, drugi od računalniških iger, tretji od pornografije, a kaže, da je največ tistih, ki se ne morejo »izklopiti« iz družabnih omrežij. Večina ljudi toliko uporablja računalnik, videoigre in internet, ko ta občutno ne vpliva na njihovo življenje. V manjšem deležu pa lahko nekateri posamezniki postanejo zasvojeni ali kompulzivni uporabniki. Po podatkih raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so jo izvedli leta 2015, je bilo med slovensko odraslo populacijo tveganju, da postanejo zasvojeni z internetom, izpostavljenih 3,1 odstotka ljudi, pravi Špela Reš, psihologinja, strokovna delavka in svetovalka v LogOutu, centru pomoči pri čezmerni rabi interneta. Dodaja, da za vsako zasvojenost, tudi spletno, obstaja vzrok, običajno psihične narave. »Podobno kot pri drugih zasvojenostih je tudi pri zasvojenosti z internetom v ozadju čustvena stiska, neustrezna strategija spoprijemanja s stresom ali neka druga težava, olajšanje pa človek išče z internetnimi vsebinami, ob katerih doživlja ugodje,« razlaga Reševa. Zato v LogOutu, ki deluje na Metelkovi v Ljubljani, odkrivajo vzroke, ki so pripeljali do zasvojenosti z internetom. »Posamezniki imajo individualno tedensko psihološko svetovanje, pa tudi skupinsko,« razlaga. Zato v LogOutu, ki deluje na Metelkovi, odkrivajo vzroke, ki so pripeljali do zasvojenosti z internetom. »Posamezniki imajo individualno tedensko psihološko svetovanje ali pa tudi skupinsko,« razlaga.

Raziskava Pew Research Centra je pokazala, da kar 84 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov trdi, da brez naprave ne bi preživeli niti enega dne. Kar 67 odstotkov lastnikov pametnih telefonov ob vsakem pisku pogleda, ali so dobili sporočilo, klic, elektronsko pošto ali kakšno drugo obvestilo. Še bolj skrb vzbujajoče je, da jih večina telefon preveri vsakih 6,5 minute. V ZDA kar 88 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov te uporablja kot drugi monitor, tudi ko gledajo televizijo. Polovica vprašanih se od telefona ne loči niti ponoči – telefon imajo ob postelji, da ne bi zamudili kakšnega klica. Vse bolj očitno je, da je človeštvo z razmahom spleta in tehnologije razvilo nezdravo navezanost. Za vpogled v zasvojenost s telefoni in spletom ne potrebujemo statistike. Dovolj zgovorno je število ogledov videa I Forgot My Phone (Pozabil sem telefon, op. a.), ki si ga je v manj kot šestih dneh ogledalo več kot 13 milijonov ljudi.

Pexels

Anksiozni, nesrečni, panični

Računalniki in komunikacijska tehnologija so omogočili napredek, a so sočasno nekoliko pobebavili ljudi. »Pametni telefoni ljudi spremenijo v grozne poslušalce. Ko vidim ljudi, ki po cesti hodijo s slušalkami v ušesih, se sprašujem, zakaj. Ko sem prebiral šokantna razkritja, da mladi skoraj šest ur na dan preživijo pred računalniškimi zasloni, sem se zgrozil,« je za revijo Verge opažanja strnil pisec Paul Miller, ki je bil eno leto v prostovoljnem izgnanstvu od interneta. Temu je na letošnjem World Government Summitu pritrdil tudi strokovnjak za vodenje Robin Sharma. Opozoril je, da zasvojenost z družbenimi mediji svet prikrajša za znanje in kreativnost: »Ljudje so odvisni od zabave in tehnoloških naprav. Ne prakticirajo več učenja, ampak so žrtve, ki ljubijo zabavo.« A nismo le manj kreativni in bolj pobebavljeni, ampak tudi nesrečni. Raziskovalci so pred kratkim ugotovili, da je vsak tretji uporabnik po pregledu objav na facebooku bolj nesrečen, kot je bil prej. Fotografije s potovanj, eksotičnih destinacij, prestižnih restavracij, koncertov … sprožijo ne le ljubosumje in zavidanje, ampak tudi splošno nezadovoljstvo z življenjem.

Ste vedeli, da povprečen človek telefon preveri 46-krat na dan? In da 44 odstotkov zaposlenih tudi na dopustu preverja službene e-pošte?

»Dlje časa ko so na facebooku, bolj so nezadovoljni so z življenjem,« je že leta 2014 dognala študija oddelka za psihologijo na ameriški univerzi Michigan. O pasteh družabnih omrežij je veliko povedala tudi Sherry Turkle, raziskovalka interakcij ljudi s tehnologijo na Massachusetts Institute of Technology (MIT). Ugotovitve je strnila v videoposnetku The Innovation of Loneliness (Inovacija osamljenosti, op. a.). Pravi, da so družabna omrežja »z deljenjem fotografij in pogovorov spremenila pomen intimnosti in prijateljstva«. Vzpostavili so se »požirki konverzacije«, a z več majhnimi požirki ne bomo spletli pomenljivega dialoga. V več kot 15 let trajajoči raziskavi je odkrila, da vse več mladih in tudi starejših z objavami na družabnih omrežjih išče potrditev in povezanost. Zakaj? Ker lahko pozornost usmerjamo, kamor želimo, verjamemo, da bomo slišani in da nikoli ne bomo sami, je dejala. Prav zadnji izmed vzrokov po mnenju Turklove spreminja naše dojemanje in sprejemanje časa zase. »Takoj ko je človek sam, čeprav le za nekaj sekund, postane anksiozen, paničen in pograbi pametni telefon ali tablico. Biti sam dojema kot težavo, ki potrebuje rešitev, in rešiti jo poskuša tako, da se priklopi na splet,« je dejala. Res je, da vsaka interakcija s facebookom ni negativna, vendar bi se morali pogosteje izklopiti. Zakaj tega ne počnemo? Ker se ljudje bojijo, da bodo kaj zamudili. In Američani so simptom »fear of missing out« prepoznali kot eno izmed psiholoških motenj, povezanih s tehnologijo.

Tehnološka detoksikacija ...

Če ob prebiranju tega članka potrebujete premor, morate preveriti sporočila na telefonu, poslati elektronsko pošto, je dobra novica to, da je pomoč pri roki. Pri nas za zdaj zasvojenost z internetom »zdravijo« v LogOutu. Program, ki ga financirata ministrstvi za delo in zdravje ter Mestni občini Ljubljana in Koper, je brezplačen, v tujini pa že dobro desetletje obstajajo tudi klinike za zdravljenje zasvojenosti z internetom, kjer je po vzoru klinik za odvajanje od drugih zasvojenosti treba seči precej globoko v žep. V ZDA so prvo, ReStart, v Seattlu, ki se zadnja leta šibi pod težo tehnoloških podjetij, ki želijo tam ustvariti novo Silicijevo dolino, odprli leta 2009. ReStart trdi, da je prva ameriška detoksikacijska klinika za internetne zasvojence. Za malo več kot 14.000 dolarjev lahko 45 dni do šest ljudi hkrati preganja nepremagljivo željo po povezanosti v virtualnem svetu. Terapevtka Hilarie Cash je prvi primer zasvojenosti pri pacientu opazila leta 1994. Strast do računalniških iger je pacientu uničila zakon, izgubil je tudi dve službi. Tudi Ben Alexander je podlegel tehnologiji. Prvo leto študija na univerzi v Iowi je začel igrati World of Warcraft, »sprva nekaj ur na dan, do polovice prvega semestra pa sem igral že 17 ur na dan,« je povedal za ameriško tiskovno agencijo AP.

Za nomofobijo, strahom pred izgubo telefona ali nezmožnostjo uporabe telefona, trpi kar 66 odstotkov uporabnikov. Fantomsko vibriranje je doživelo 90 odstotkov vprašanih dodiplomskih študentov.

A čas ni glavni indikator zasvojenosti z internetom, pravi Reševa. Težava je, ko človek začne opuščati druge pomembne dejavnosti, kot so delo, šola, druženje, prehranjevanje, spanje. »Ko primarne fiziološke in psihološke potrebe opuščajo zato, da so lahko na internetu, to postane težava. Takrat tudi prikrivajo, koliko časa preživijo na spletu. Če niso na spletu, so potrti, razdražljivi,« simptome zasvojenosti z internetom niza Reševa. Ranljivi so ne le mladostniki in otroci, ampak tudi odrasli in starejši. »Težava med odraslimi ni nič manjša,« opaža Reševa. V LogOutu, katerega program sofinancirata ministrstvi za delo in zdravje in kjer so storitve pomoči brezplačne, imajo vsak mesec več kot 60 uporabnikov, ki prihajajo vsak teden. Vseh pa je več kot sto na mesec, še pravi in dodaja, da se slovenski zasvojenci od tujih ne razlikujejo. Klinike za zdravljenje zasvojenosti z družabnimi omrežji in internetom imajo že od konca 90. let tudi Kitajska, Južna Koreja in Tajvan, maja lani so prvo kliniko za zdravljenje zasvojenosti s facebookom odprli v afriškem Alžiru. Zdravijo se tudi Brazilci, čeprav ima po poročilu Združenih narodov, ki je izšlo oktobra 2017, internetno povezavo le 50 odstotkov Brazilcev ali 120 milijonov ljudi, kar je slaba šestina manj kot na Kitajskem ali v Indiji, kjer je na spletu 333 milijonov ljudi. Reševa pravi, da bi podobno kliniko potrebovali tudi pri nas, saj »imamo tudi pri nas nekaj uporabnikov, ki bi jim tak pristop koristil«. Zdaj se v boju proti zasvojenosti vključujejo v druge programe, tudi komune, ki so namenjene za zdravljenje drugih oblik zasvojenosti, pojasnjuje sogovornica.

Pexels

… je nova tržna niša

Pew Research Center je ugotovil, da 73 odstotkov ljudi vsak dan uporablja splet. Vsak peti vprašani je priznal, da je nenehno na spletu. Z roko v roki z razvojem tehnologij, ki vplivajo na naše vsakdanje navade, ne gre le znanost, ki je leta 2013 v oxfordski slovar vnesla frazo »digitalna detoksikacija«, ampak tudi gospodarstvo, ki je v tem videlo poslovno priložnost. Najbolj vroči trend danes so detoksikacijski izleti, vikend paketi in počitnice. Marketinška agencija Greenlight je ugotovila, da vsak četrti Britanec namerava na tehnološko detoksikacijo. Lanska študija neodvisnega britanskega regulatorja in varuha konkurence na področju komunikacij Ofcom pa je ugotovila, da je tretjina britanskih uporabnikov že bila na digitalni detoksikaciji in da so pri tem uživali, vsak deseti pa je dejal, da je bil »off« minuli konec tedna. Da se zanimanje za tehnološko detoksikacijo povečuje, je opazila tudi Suzanne Kantra iz podjetja Techlicious, ki se je pozicioniralo na križišču življenjskega sloga in tehnologije. Kljub naraščajočemu trendu je o vrednosti tega sektorja še prezgodaj govoriti. A če je verjeti poznavalcem, zna postati ne le tržna niša, ampak novi poslovni model. Tudi zato, ker so se z digitalno tehnologijo zasvojili tudi tehnološki evangelisti. Ti se zasvojenosti otresajo na dogodkih, kot je UnplugSF. Tehnološki friki iz Silicijeve doline so pripravljeni plačati od 595 do 1400 dolarjev, da jim kdo za konec tedna zapleni tehnološke igračke in da se lahko zatopijo v osebne interakcije. Za kampiranje v Camp Grounded pa za štiri dni oddaje telefonov, tablic in računalnikov odštejejo 570 dolarjev. Tehnološko »slečeni« lahko štiri dni preživijo s 300 somišljeniki. Tabor so sprva v Teksasu organizirali enkrat na leto, s povečanim zanimanjem pa se je taborjenje v starem slogu razširilo na vse letne čase.

Avstralsko letovišče Eden Health Retreat v dolini Currumbin zasvojence in druge vabi, da tehnologijo zamenjajo za valove, sprehode, občudovanje narave, izlete. Svetujejo jim, naj med bivanjem ne uporabljajo prenosnih računalnikov in mobilnih telefonov. Menedžerka posesti Andrea O'Connor je za avstralske medije povedala, da sta na voljo en računalnik za goste in plačljiva telefonska govorilnica za nujne primere. Nekateri zdržijo, drugi ne, je odvrnila na vprašanje, kako se to obnese. »Neka 18-letnica je jokala, ker na našem posestvu ni mobilnega signala,« je dejala. Detoksikacijski pobeg so predstavili lani, ena prenočitev za dve osebi pa stane 249 avstralskih dolarjev.

Slovenija v tem trendu ne zaostaja. Poleti tabore brez tehnologije za svoje uporabnike organizira tudi LogOut. »Če so bili nekoč priljubljeni hoteli z wi-fi dostopom, so danes na primer za menedžerje, ki so ves čas izpostavljeni tehnologijam in napravam, priljubljeni hoteli brez tega. Koliko ljudi se za to odloča, pa je drugo vprašanje. Mislim pa, da vsakdo potrebuje malo odklopa od interneta, vsaj en dan na teden,« pravi Reševa.

Ironično je, da so to idejo popadla tudi tehnološka podjetja. Britansko podjetje Vinaya je izdelalo nakit, ki je povezan s pametnim telefonom in vas obvesti le o izjemno pomembnih sporočilih. Menijo, da je to lahko oblika boja proti zasvojenosti s telefonom.

Pexels

Konec družabnih medijev?

Ob zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah je kazalo, da se napoveduje nova doba, saj so mnogi na facebooku in twitterju sporočali, da zapuščajo družabna omrežja. Objave prek aplikacij za androidne telefone so v začetku leta 2016 na twitterju in instagramu res upadle za 23 odstotkov, za osem odstotkov tudi na facebooku, je ugotovila analiza spremljanja objav. A ljudje družabnih omrežij niso zapustili. Samo preusmerili so se, pravijo poznavalci – na whatsappu in snapchatu, kjer uporabniki lahko omejijo dostop, lahko kdo vidi njihove objave in ustvarjajo skupine. Če temu pridamo še podatke iz Velike Britanije, kjer so med 5000 vprašanimi, starimi od devet do 11 let, ugotovili, da jih skoraj dve tretjini družabne medije doživlja kot negativne za duševno zdravje in jim ne bi bilo mar, če jih nikoli ne bi iznašli, ter da jih vse pogosteje zapuščajo, lahko vprašamo, ali bomo čez pet ali deset let še vedno uporabljali družabna omrežja. Nedvomno, čeprav zna biti krajina družabnih omrežij precej drugačna. Twitter, ki je pred kratkim podvojil število znakov v posamezni objavi, bo po mnenju nekaterih medijskih strokovnjakov zbledel, tudi facebook bo manj dominanten. Pravzaprav so prepričani, da nobena od sedanjih platform ne bo prevladujoča. Ali se bo s tem zmanjšala tudi zasvojenost s povezanostjo s spletom, pa bo pokazal čas.