Nakup avtomobila – pomemben denar ali okolje?

Evropske številke prodaje avtomobilov so vsekakor razveselile avtomobilske proizvajalce. Marca je bilo na stari celini registriranih 1,92 milijona novih vozil, kar je 10,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Znotraj teh številk se je povečala tudi prodaja do okolja prijaznejših alternativ. Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA je bilo v prvih treh mesecih leta na evropskem trgu na novo registriranih 212.945 vozil na alternativni pogon. Primerjava med prvima kvartaloma lanskega in letošnjega leta kaže na 49-odstotno povečanje prodaje električnih vozil na evropskem trgu. Največ so ti avtomobili pridobili na španskem, nemškem, britanskem, francoskem in italijanskem trgu.

Odločilni dejavnik za nakup je še vedno denar

Zanimiv oziroma skrb vzbujajoč pa je podatek, da so avtomobili, ki jih poganjajo obnovljivi viri energije, izgubili del svoje priljubljenosti na trgih, ki so jih najprej osvojili. Prodaja električnih avtomobilov je tako na Danskem v letošnjem prvem kvartalu – v primerjavi z lanskim – padla za kar 60-odstotkov.

Zahodni svet v resnici ne rešuje okolja, ampak težave le prelaga na pleča revnejših držav.

Danska, ki se je nekoč neuspešno trudila, da bi postala vodilna sila na področju vetrne energije, je bila nekoč med vodilnimi, ko je šlo za število električnih vozil na cestah. A zdaj se je izkazalo, da je imelo kupovanje teh vozil bolj malo z zeleno usmerjenostjo Dancev in precej veliko z denarjem. Električna vozila so bila namreč dolgo oproščena visokega, kar 180-odstotnega uvoznega davka na vozila, ki tam velja za vozila na tradicionalni pogon. Potem pa je leta 2015 liberalna vlada premierja Larsa Lokke Rasmussena odločila, da so potrebne spremembe na področju davkov.

To se je zgodilo v času, ko so na Danskem šli za med avtomobili proizvajalca Tesla. Na Dansko je pripotoval celo njihov šef Elon Musk in vlado opozoril, da bo ukrep prizadel prodajo električnih vozil. Ker se je to nato v praksi zares zgodilo, je vlada napovedala proučitev ukrepov in alternativnih možnosti.

Pexels

Okoljsko zavedni in Kitajci

Pri Dancih je odločilni dejavnik, ko gre za izbiro med električnim vozilom ali vozilom na klasični pogon, cena, s študijo ameriške univerze Yale pa so ugotovili, da se Američani za nakup električnega vozila odločijo glede na to, ali verjamejo v podnebne spremembe ali ne.

Največ električnih vozil prodajo v ekološko ozaveščenih New Yorku in Kaliforniji. A tudi v Ameriki niso imuni glede cene. Tako je manj povpraševanja po električnih vozilih v Teksasu in na Floridi, kjer so cene pogonskih goriv nižje. Tem razlikam se prilagajajo tudi avtomobilski proizvajalci in nekatere modele prodajajo samo v nekaterih delih države, saj se jim ponekod osvajanje trga ne izplača niti z agresivnimi marketinškimi pristopi.

Nakup električnih vozil s subvencijami in krediti Ekosklada spodbuja tudi država.

Oglaševanje zelenih vozil odlično deluje na Kitajskem. Tam so v zadnjem času za vstop na trg potrdili kar 300 modelov zelenih vozil, prodaja pa raste iz leta v leto. Kitajska je tako največji trg za zelena vozila, veliko k temu pripomorejo tudi ukrepi vlade, ki se trudi očistiti državo, saj se prebivalci tako dušijo v smogu, da so obrazne maske zelo priljubljeni in dobro prodajani izdelki. Prav promet na Kitajskem je ob termoelektrarnah in industriji eden glavnih onesnaževalcev.

Odsluženi avtomobili v Nigerijo

Nekatere države preklapljajo na zeleno, druge pa postajajo »odpad« zavrženih bencinskih in dizelskih vozil. Med njimi so predvsem afriške države, še posebno Nigerija.

Strokovnjake ob takšni napovedi razvoja dogodkov skrbi, da zahodni svet vprašanja vozil, ki delujejo na fosilna goriva in škodljivo vplivajo na okolje, v resnici ne rešuje, ampak le prelaga na pleča revnejših držav, kjer se bodo s posledicami degradiranega okolja srečevali čez nekaj let oziroma bomo zaradi vpliva na globalno vreme davek plačevali vsi.

Celo avtomobilski proizvajalci, kot je Nissan, zato pozivajo afriške vlade, naj same storijo kaj za promocijo zelenih vozil na kontinentu, preden se bodo znašli v resnih okoljskih težavah.

Po nekaterih napovedih naj bi nafta vrh povpraševanja dosegla do leta 2020, nato pa naj bi povpraševanje padalo, sočasno naj bi padala tudi cena pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov energije. Cene fotovoltaičnih panelov so se v zadnjih sedmih letih na mednarodnih trgih znižale za kar 85-odstotkov. Ves ta čas se je prodaja električnih vozil povečevala. Mnogi sicer niso tako optimistični in menijo, da se bo povpraševanje po nafti povečevalo vse do leta 2030.

No, do leta 2025 pa naj bi se cene zdaj dražjih električnih vozil približale cenam vozil, ki se premikajo po zaslugi fosilnih goriv, menijo analitiki pri Bloombergu. Dodajajo še, da bo to za tovrstna vozila tudi ključen trenutek, saj bodo za kupce zanimivejša tudi s cenovnega, ne le z okoljskega vidika.

Pexels

Zelena vozila vendarle niso tako zelo zelena?

Lastniki vozil na tradicionalni pogon lastnikom električnih vozil pogosto očitajo, da so »zelena sekta«, ki verjame v vizijo Elona Muska, da je treba končati 130-letno vladavino vozil na bencinske hlape in se od nafte preseliti k elektriki.

Prav tako jim očitajo, da živijo v iluziji in da električni avtomobili pravzaprav niso najbolj ekološka vozila, kar jih je mogoče kupiti. Nekaj študij res kaže, da so lahko hibridi v nekaterih okoliščinah bolj zeleni kot električni avtomobili. Pa tudi – da včasih zeleno vozilo ni najboljša izbira.

Dejavniki, ki določajo emisije ogljikovega dioksida, so odvisni od teže vozila, voznih navad voznika in vira, ki skrbi za elektriko za vaš avto. Tako poznavalci menijo, da je za planet veliko bolje, če obdržite še funkcionalno vozilo na običajni pogon, kot da ga zavržete na najbližjem odpadu avtomobilov in zamenjate z najnovejšo različico električnega avtomobila.

»Če ste oseba, ki ne naredi veliko kilometrov, je mnogo bolj smotrno, da ostanete pri svojem trenutnem vozilu na klasični pogon,« meni strokovnjak Mike Berners-Lee. »Ko bo prišel čas za menjavo vozila, pa razmislite o manjšem električnem vozilu,« dodaja in ljudi vseeno poziva, da za vsako, tudi najkrajšo pot ne izberejo avtomobila, ampak da kolesarijo, uporabljajo javni promet ali si vozilo delijo.

Eden od razlogov, ki govorijo proti temu, da se takoj znebite še delujočega vozila, je dejstvo, da za izdelavo novega vozila porabijo ogromno surovin in energije, zato naj bi vozilo romalo na odpad le, ko tja zares spada. Med šest in dvanajst metričnih ton ogljika nastane pri izdelavi avtomobila ne glede na to – ali je električen ali ne –, še dodajajo strokovnjaki.

Prav tako je »zelenost« vašega zelenega vozila zelo odvisna od tega, od kod prihaja elektrika za vaše vozilo. Če je ta iz termoelektrarne, potem s svojim prehodom na zeleno vozilo za okolje niste naredili prav veliko. Dejstvo pa je, da se boste temu težko izognili, saj so termoelektrarne še vedno pomemben del elektroenergetskega omrežja, kjer sonce, veter in voda kot viri še vedno precej capljajo za premogom. In seveda – teža vozila. Težje kot je, večji upor nastaja med vožnjo in več energije potrebuje za premikanje. Popolnoma zelenih vozil tako ni, pravijo strokovnjaki, okolje pa je mogoče najbolje varovati z zmernostjo in uporabo zdrave pameti – razmisliti o tem, kdaj presedlati na zeleno vozilo, in o pogostnosti uporabe avtomobila, saj je vožnjo mogoče nadomestiti s skupnim ali javnim prevozom.

Odločilen tehnološki razvoj

Vseeno ob delu avtomobilske industrije, ki stavi na zelena vozila, predvsem strokovnjaki za podnebne spremembe upajo, da bo s časoma vse več avtomobilov na cesti ali hibridov ali električnih.

Proizvajalci se tako trudijo izboljšati predvsem baterije električnih vozil, saj vzdržljivost in neodvisnost od tega, da vozilo polnimo na vsaki polnilnici, ki so že tako ali tako redke, precej veča priljubljenost električnih vozil.

To je področje, na katerem nameravajo še nadaljevati z izboljšavami. Po drugi strani pa je dobra novica za aktualne in bodoče lastnike električnih vozil tudi to, da se število polnilnic za električne avtomobile povečuje, kar pomeni vožnjo z manj skrbmi, ali bo energije dovolj do naslednje polnilnice.

Pri nas subvencije države

Pri nas nakup električnih vozil s subvencijami in krediti Ekosklada spodbuja tudi država. Trenutno je v ta namen na voljo odprt javni poziv 45SUB-EVOB16

Višina nepovratne finančne spodbude znaša:

• 7500 EUR za novo električno vozilo brez emisij CO2 ali vozilo, predelano na električni pogon, kategorije M1;

• 4500 EUR za novo električno vozilo brez emisij CO2 ali vozilo, predelano na električni pogon, kategorije N1 ali L7e;

• 4500 EUR za novo priključno (plug-in) hibridno vozilo ali novo vozilo na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender), z emisijami CO2 na izpustu, manjšimi od 50 g CO2/km, kategorije M1 ali N1;

• 3000 EUR za novo električno vozilo brez emisij CO2 ali vozilo, predelano na električni pogon, kategorije L6e.

Nepovratna finančna spodbuda ne sme preseči 50 odstotkov vrednosti priznanih stroškov naložbe. Pri kreditu za ta namen pa velja obrestna mera trimesečni EURIBOR +1,3 %. Odplačilna doba je največ deset let. Višina kredita je mogoča do višine priznanih stroškov naložbe in največ 40.000,00 evrov, vendar ne več od priznanih stroškov naložbe.