Na kosilu z Manuelom Kuranom

Kuran je soustanovitelj BLCKB, družbe za aplikativno nevroznanost.
Fotografija: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Uroš Hočevar

Diplomiral je na Fakulteti za družboslovne vede, in sicer na programu analitska sociologija, magisterij iz kognitivne psihologije pa je opravil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nekaj časa je bil asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Iz akademskega okolja je kmalu presedlal v poslovni svet. Je soustanovitelj BLCKB, družbe za aplikativno nevroznanost, ki se primarno ukvarja z marketinškimi raziskavami, na trgu je že njihov produkt za merjenje učinkovitosti komunikacijskih vsebin in oglaševanja, v sodelovanju s strokovnjaki z Nevrološke klinike v Ljubljani pa v tem trenutku pospešeno razvijajo produkt za avtomatizirano zgodnje odkrivanje demence s tehnologijo EEG (elektroencefalografija). Podjetje je eden prvih spinoutov (drugače kot pri spinoffu dobi podjetje novega lastnika) akademskega sveta pri nas.

Uroš Hočevar
Uroš Hočevar

Manuel Kuran je v podjetju trenutno vodja projekta Adam, vseslovenskega programa za zgodnje odkrivanje demence, ki je posredno povezan z njihovim ciljem – razvojem produkta za odkrivanje demence z EEG. Zakulisje projekta odkriva zanimivo delovanje poslovnega sveta, kjer se uspešno prepletata humanitarna in komercialna dejavnost.

Teza, ki bo BLCKB, če je pravilna, omogočila razvoj komercialnega produkta, je, da se demenca (kuga 21. stoletja, kot ji pravijo) razvije že pred prvimi simptomi, torej veliko prej, preden nekdo pozabi, v kateri ulici je doma. »V možganih naj bi se spremembe začele dogajati že desetletje pred prvimi simptomi, a za zdaj nimamo testov, s katerimi bi to lahko preverili. Za dokaz, da je tako, potrebujemo longitudinalno spremljanje [spremljanje istega bolnika skozi daljše obdobje], glede na znanstvene objave drugih raziskovalnih skupin pa je zelo verjetno, da res obstajajo aktivnosti v možganih, ki nakazujejo potencial demence,« razlaga Kuran in doda: »Ste vedeli, da imajo ljudje, ki živijo blizu pasu obvoznic, veliko večji potencial za razvoj demence od preostalih?«

Za uspešen razvoj produkta, ki bo avtomatično snemal in analiziral podatke EEG, potrebujejo veliko bazo realnih podatkov, na podlagi katere lahko preverijo, ali gre razvoj njihove platforme v pravo smer. To bodo pridobili prek projekta Adam, ki je v prvi fazi pod nadzorom uveljavljenega slovenskega nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška z Nevrološke klinike v Ljubljani doslej že obravnaval 450 starejših posameznikov v starosti od 60 do 90 let iz šestih regij v Sloveniji. Pri prostovoljcih – udeležba v programu je bila brezplačna – so z različnimi testi (vprašalniki, intervjuji, meritvami EEG itd.) ocenili spominske in miselne sposobnosti ter drugo delovanje možganov. »Če in ko bodo ti posamezniki v prihodnosti zboleli, bomo za nazaj lahko videli, kakšni so bili v preteklosti njihovi možganski valovi ter ali se razlikujejo od tistih, ki niso zboleli. To je treba preveriti na eni in isti osebi, ki jo spremljaš dlje časa,« pravi sogovornik.

Za zagonska podjetja je veliko bolje, če za financiranje poiščejo klasične investitorje ali donatorje, kot pa da se prijavljajo na različne javne razpise.

Na podlagi teh podatkov naj bi v prihodnosti – predvidoma v petih letih ali kasneje – nastal produkt, »enostaven za uporabo kot merilnik krvnega tlaka«. »Če bo naš produkt deloval, nevrolog na tej stopnji obravnave pacienta ne bo več potreben. Medicinska sestra mu bo na glavo pritrdila kapo, pritisnila gumb start, stop in na koncu gumb poročilo. Pacient bo hitro izvedel, koliko možnosti za razvoj demence ima ter ali obstaja pri njem potreba po nadaljnji napotitvi k specialistu nevrologije.« Danes je na rezultate treba čakati nekaj tednov.

Projekt Adam tako prinaša koristi za več strani, in ravno to je bil vzrok, da so v podjetju lahko k sodelovanju pritegnili vse deležnike. BLCKB bo dobil podatke, na podlagi katerih bo lahko testiral uspešnost svojega produkta, ki ga potem namerava prodati večjemu podjetju; nevrološka klinika bo dobila podatke, na podlagi katerih bodo lahko napisali znanstveni članek, ki bo po kakovosti primerljiv s članki znanstvene revije Nature, država, če bo po vzoru projektov Svit in Zora zagotovila financiranje za nadaljnje izvajanje projekta Adam, bo dobila uspešen ozaveščevalni program, ki lahko s preventivo zmanjša stroške zdravljenja, Zavarovalnica Triglav, ki jo je BLCKB kot donatorja pritegnil k projektu, pa podatke za oblikovanje novih zavarovalniških produktov in promocijo.

Zagonskim podjetjem, ki si želijo k projektom pritegniti donatorje, Kuran svetuje, da morajo imeti zgodbo, ki se dobro vključi v promocijsko strategijo donatorja za prihodnje leto. »Če je zgodba nekompatibilna s strategijo, nimaš možnosti. Če zamudiš rok, v katerem korporacije sestavljajo svoje proračune, pa sploh nimaš možnosti. Proračuni se oblikujejo septembra in oktobra, novembra nima smisla hoditi k njim.« Pripravljeni pa morajo biti tudi na njihove individualne zahteve. Trenutno je najobsežnejša tržna dejavnost BLCKB nevromarketinško raziskovanje, ki ga v sodelovanju z Valiconom od leta 2014 izvaja v celotni balkanski regiji.

Kuran meni, da je za zagonska podjetja veliko bolje, če za financiranje poiščejo klasične investitorje ali donatorje, kot pa da se prijavljajo na različne javne razpise. Zakaj? »Le tako takoj vidiš, ali je tvoja ideja primerna za trg. Če vas investitor ali donator zavrneta, potem je smiselno spremeniti idejo ali izvedbo, ker očitno nima tržnega potenciala. Tisti, ki imajo javna financiranja, pa lahko zapravijo nekaj let, preden sploh izvedo, ali za njihovo storitev ali produkt obstajajo stranke ali ne. Prav tako včasih pri teh financiranjih sploh ne smeš komercializirati produkta.«

Uroš Hočevar
Uroš Hočevar

Ko iščejo investitorja, pravi Kuran, iz predstavitve ni treba »delati cele znanosti, kot jo nekateri«. »Obstajajo tečaji predstavitve, izdelovanja animacij, argumentacij … Menim, da če se z investitorji ujameš na neki energetski ravni, če jih prepričaš s produktom in ekipo, ni pomembno, če imaš slabo dizajnirane powerpointe.«

Previdni pa naj bodo tudi pri deljenju deležev, ko v podjetje enkrat vstopijo investitorji. »Koliko je podjetje vredno, je treba preveriti pri neodvisnih revizijskih hišah, ki vam to oceno pripravijo po različnih parametrih. Pogledajo se prihodki, dobiček, oprema, prostori. Če je ekipa soudeležena v lastništvu, je podjetje več vredno. Torej knjigovodska vrednost plus potencial podjetja, ki pa ga je težje oceniti. Kot prodajalec moraš znati argumentirati potencial, torej prepričati, da ima tvoje podjetje v prihodnosti še večje možnosti za uspeh, kot jih ima danes.«


TOP 5

Knjiga: Moj zadnji vzdihljaj, Luis Bunuel

Hrana: hobotnica

Film: Pariz, Teksas 
Wima Wendersa

Šport: nogomet

Sovražnik: kvarčne ure


Picerija in špagetarija Favola

Dunajska cesta 129

http: /www.kaval-group.si/favola,,restavracija.htm

Meni: juha iz buče 2 x 4,50, špinačni ravioli z gamberi 9,30, domače sezonske testenine 10,90, čaj 1,50, radenska 2,50, espresso 1,10.

Znesek za plačilo: 34,30€

Več iz rubrike

trendi

Kako se prepletata budizem in znanost

Znanstveniki vse bolj uporabljajo budistično modrost za razumevanje različnih raziskovalnih tem in človeškega stanja. Menihi in redovnice pa zavzeto srkajo najnovejše raziskave. Njihova vprašanja so …

trendi

Blagoslov in prekletstvo à la Michelin

O tem, kako podjetje, ki prodaja gume, odloča o usodi svetovne kulinarike.

trendi

Ženske se manj ličijo. Posledice se že čutijo

Japonsko luksuzno kozmetično podjetje Shiseido se spogleduje s kitajskim spletnim modelom, ki bi podjetju zagotovil rast po pandemiji. Trenutno časi niso rožnati.

trendi

Na dnu oceana poteka lov na minerale, vredne več bilijonov

Najzanimivejša prihodnost tehnologije za drone morda ne bo v zraku, po katerem bi dostavljali pakete za Amazon, ampak pod vodo, kjer bi pomagali odkrivati ogromno bogastvo.

Komentarji: