NA KOSILU: Valery Arakelov, lastnik in direktor Rimskih term

Dolgih noči v rodni Armeniji se spominja po danes že pozabljenem zvoku tipkarskega stroja. Mama samohranilka je noč za nočjo opravljala dodatna administrativna dela ne le za preživetje, temveč zato, da bi sinu omogočila študij in boljše življenje. Uspelo ji je. Valeryju Arakelovu sta se njena ljubezen in včasih nadčloveški trud močno vtisnila v srce in tako se je, odločen, da uresniči njene sanje, v rani mladosti sam odpravil v veliko Rusijo, v 90. letih prežeto s politično-ekonomskimi težavami in visoko inflacijo.

Brez strehe nad glavo, brez prijateljev ali znancev se ni vdajal strahu, saj, kot pravi, »vojakov z dostojanstvom ni nikdar in pred nikomer strah«, ampak je iskal poti do svojega cilja. Najprej se je odpravil na šolanje. Valery Arakelov je diplomirani novinar, ekonomist in inženir energetike in uspešen poslovnež, ki v Moskvi uspešno upravlja tiskarno, na Češkem hotel, v Armeniji prideluje kakovostno grozdje za konjak, od leta 2013 pa je novi lastnik in direktor podjetja Terme Resort, v sklop katerega sodijo tudi Rimske terme. »Ni pomembno, kaj počneš, pomembno je, da iz življenja iztisneš maksimum. Na dostojanstven način,« poudarja Arakelov, ki je na skupnem kosilu dostojanstvo večkrat poudaril. »Nikoli nisem sanjal, da bi na obali Črnega morja jedel kaviar in užival v brezdelju in hedonizmu. Denar in slava nista bila zame nikoli cilj; denar razumem kot sredstvo za doseganje še večjih poslovnih uspehov, ki niso rezervirani samo zame, temveč tudi za mojo družino, poslovne partnerje in seveda za moje zaposlene ter njihove družine.

osebni arhiv

Vse skupaj gradi novo odskočno desko za zadovoljstvo, za dobro ozračje, za prijetno okolje, v katerem se vsi dobro počutimo,« pojasni ob krožniku, na katerem so ščuka z oreščki, polenta in lisičke. Ko ga vprašam, kje se najbolje počuti, mu misli uidejo k jutranjemu plavanju v zunanjem bazenu Rimskih term, ko v njem ni še nikogar. »Rimske terme, iz katerih se navsezgodaj zjutraj zaradi izparevanja tople termalne vode vije meglica in se odpre razgled na odprto dolino Rimskih Toplic. Te imajo zaradi svoje naravne ograje blagodejno in prav posebno klimo, ki omogoča bujno rastje; tudi sekvoje ali palme, ki so jih posadili ob prihodu avstro-ogrske cesarice Elizabete Bavarske, bolj znane kot Sissi, so prava hrana za dušo,« pravi. »Rad sem pa tudi v Armeniji, saj je to moja domovina, čeprav Slovenija postaja moj dom. Res sem se zaljubil v vašo deželo, zato si zelo prizadevam, da bi se k meni preselili tudi žena in otroka,« je iskren Arakelov.

Začudena nad njegovo pozitivno usmerjenostjo, ki je niso okrnile niti slovenske banke, ko mu niso odobrile posojila za nakup v stečaj pahnjenih Rimskih term, izkoristim sogovornikovo dobrohotno naravnanost in svetovljanskost ter ga vprašam, kaj bi svetoval naši družbi. Brez zadržka in brez dlake na jeziku pove, da »bi morala Slovenija za boljšo kondicijo gospodarstva in pozicioniranje svoje države izkoristiti prednosti tako ZDA kot Rusije; da bi morala biti pri tem pragmatična in nikakor ne ideološka«.

Pri tem iskreno prizna, da slovensko okolje duši napredek z višjimi davki, kot jih občutijo, denimo, v Rusiji ali na Češkem, ali pa včasih z nerazumljivo zaščito delavcev, ki pogosto izigravajo zakone, neupravičeno ostajajo na bolniških dopustih in s tem delajo škodo državi. »Pri tem se ne zavedajo, da v resnici sebi pljuvajo v skledo, saj ima država zaradi tega veliko manj sredstev za izobraževanje, pokojnine, vrtce, ceste ipd.,« v dokaj brezhibni slovenščini pripomni Arakelov in se za nekaj minut posveti samo hrani.

Molk pri kosilu dobro dene, ne le za zbistritev misli, temveč tudi za peristaltiko. A kmalu tišino prekinem, saj se spomnim, da so Rimske terme pravzaprav edine, ki imajo tudi lasten muzej. »Je res neki domačin ob odprtju muzeja od ganjenosti jokal?« vprašam. Valery Arakelov se nasmehne in prikima: »Zadal sem si, da v krajih, kamor zaidem, tudi pomagam. Želim, da se ljudje počutijo pomembne, da se zavedajo svoje vloge pri ustvarjanju lepe sedanjosti in prihodnosti, želim jih vključevati. Tisti možakar ni mogel verjeti lastnim očem, da smo v muzej obesili fotografijo, na kateri je bil kot mladenič. Prav on bo zagotovo najbolj žlahtno promoviral Rimske terme, saj so se v njem zbudila lepa čustva in poslanstvo, da deluje v prid okolju. In če bi to čutili vsi v Sloveniji, bi lahko izkoristili neverjeten potencial za turističen razcvet države.«

Naši gosti iz Kazahstana ali Rusije nimajo največ stroškov s hotelskimi paketi all inclusive, temveč s potjo do Ljubljane. zato se raje odločijo za Hrvaško ali Turčijo.

In kakšno znanje je za to potrebno? Arakelov pravi, da razcvet zaustavljajo slaba logistika, slaba infrastruktura, na primer slabe železniške povezave z Dunajem: »Največji finančni vložek za naše goste iz Kazahstana ali Rusije ni hotelski paket all inclusive, temveč pot do Ljubljane. Gostje nimajo dostopa do Slovenije, zato se raje odločijo za Hrvaško ali Turčijo.«

Z direktorjem Rimskih term, ki za zdaj nima vizije prevzemati druge velneške resorte v Sloveniji po vzoru hotelskih verig, intervju končava s podoživljanjem lepot Rimskih term. Na hitro spomni, da sediva v okolju, ki je bilo nekoč rezervirano samo za rimske patricije, kasneje le za petične evropske goste modre krvi, v času Jugoslavije zgolj za jugoslovanske generale, danes pa je na voljo prav vsakomur, ki se želi odmakniti od ponorelega sveta. Ko končava kosilo in se že hočem posloviti, se nama pridružijo njegovi gostje, prijetni ljudje iz Rusije in Slovenije.

Vztrajajo, naj ostanem, češ, »zdaj sledi dokaz velike kavkaške gostoljubnosti«. In res, lastnik in direktor Rimskih term Valery Arakelov vsem gostom za dobrodošlico natoči najboljši armenski konjak Armenian Brandy Ararat Collection Reserve, ki s svojo aromo in okusom navzočim vzame sapo, si nadene bel predpasnik in se za samostoječim štedilnikom loti peke karameliziranih palačink z orehi, čokolado, prelivom iz gozdnih sadežev, smetano in vanilijevim sladoledom, najbolj slastnih in najbolj izdatnih, kar sem jih kdaj jedla. Te so na meniju restavracije Sofija le, če spoznate Valeryja Arakelova. To pa ni težko, saj že nekaj časa v hotelu Rimske terme tudi živi in pozdravi prav vsakega gosta, ki pride naokoli. 

ARAKELOVIH TOP 5

Sovražnik: Lahko je vse in lahko ni nič.

Glasba: Jazz, etno, buddhabar

Zgled: Andrej Božič, direktor Steklarne Hrastnik

Film: Komedije

Konjiček: Sprehod po Rimski poti v Rimskih Toplicah 

A la carte restavracija Sofija

Rimske terme, Terme Resort, d. o. o.

Ribji meni: hobotnica z algami in peteršiljem, postrv s hrenom, ščuka z oreščki, polenta in lisičke z dodatki koruze, sladica iz jabolk, vanilije in cimeta

Slovenski meni: marinirana teletina s čebulicami, domača telečja pašteta, svinjina, klobasa in rdeča pesa, sladica iz hrušk, medu in sladoleda

Znesek za plačilo: 56,00