NA KOSILU: Toni Pustovrh, futurist in transhumanist

Vse tiste, ki kritizirajo, da mladina na avtobusih le še bulji v svoje pametne telefone, sprašuje, ali morda vedo, kaj so ljudje prej počeli na avtobusih. So se pogovarjali in socializirali med seboj, razpravljali o literaturi in pomembnih družbenih dilemah? »Tudi ko so prišli časopisi, so imeli ljudje podobne pomisleke. Ne zdi se mi, da bi se tisti, ki so na družbenih omrežjih, v realnosti manj družili, je pa res, da nimam empiričnih podatkov o tem.«

Digitalizacije in avtomatizacije se načeloma veseli, saj nam bosta znižali stroške, omogočili večjo dostopnost tehnologij, s časom pa zmanjšali tudi negativni vpliv na okolje. Več pozornosti bi po njegovem morali nameniti spreminjanju odnosov med ljudmi ter vplivu robotizacije in dela z roboti na človeško psihologijo. Omeni primerjalno študijo med ZDA in Švedsko.

Ko so začeli uvajati tovarniško varjenje s polavtomatiziranimi roboti, ki so jih tehniki deloma še vedno upravljali, so na Švedskem operaterjem dovolili, da so robota sami prilagajali določenim procesom, v ZDA pa so bili le njihovi upravljavci. Izkazalo se je, da se švedski delavec v delovnem procesu veliko bolje počuti, saj ima občutek, da delo nadzoruje in vpliva nanj, ima občutek lastne vrednosti, poleg tega pa lahko z nadzorom nad robotom izboljša sam proces.

Najbolj pereča se mu zdi prihajajoča tehnološka brezposelnost, ki bi lahko z avtomatizacijo in digitalizacijo zbrisala več kot 45 odstotkov danes obstoječih poklicev, kot navajajo določene študije. V tej luči se mu zdi univerzalni temeljni dohodek smiseln, a je treba premisliti, kje dobiti sredstva zanj, ali potem še obdržati socialne transferje, ali bodo delodajalci še plačevali za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kaj, če se dobrine in storitve ne bodo tako pocenile, kot se predvideva, kako poskrbeti za vse večjo koncentracijo kapitala v rokah peščice itd. Pomislek, da bi univerzalni temeljni dohodek ubil kreativnost, se mu ne zdi smiseln, saj že danes večina ljudi ne želi biti odvisna od socialne pomoči, ampak si želijo početi stvari, ki jih izpolnjujejo.

»Večina razvitih evropskih držav ima institucije za vrednotenje tehnologije, ki preučujejo njene potenciale, torej katere bi lahko privedle do največjih prebojev ter kakšni so njeni negativni učinki, mi nobene.« Omeni problem z gensko spremenjenimi organizmi. »Pogovarjamo se, kot da so vsi gensko spremenjeni organizmi nekaj zlega, kar bo uničilo vse dobro na tem planetu. Zakaj se ne znamo pogovarjati o natančnih aplikacijah? Morda gensko spremenjena koruza ni najboljša izbira, mogoče pa katera druga je. Namesto poljedelskih rastlin, ki so v monopolni lasti multinacionalk, bi bilo mogoče bolj smiselno vzpostaviti skupne, odprto dostopne banke gensko spremenjenih rastlin, iz katerih bi posamezni kmetovalci lahko sami izbirali in z njimi eksperimentirali.« V prostem času se ukvarja z jogo, rad ima sprehode v naravo, pred leti se je ukvarjal s kikboksom in fitnesom. »Joga in meditacija zapovedujeta nenavezanost na stvari in dosežke, a se mi zdi, da je v sodobnem življenju to nemogoče prakticirati.« Z meditacijo in budizmom se je naučil, da bolečina ni ena, ampak ima sto variacij. Tako kot sreča. »Obstaja veliko več občutkov, kot jih v zahodnem svetu zaznamo in doživimo.«

Opozarja, da intenzivna raba informacijske tehnologije od človeka zahteva tudi več miselnega napora in energije, vložene v vsak delovni proces, veliko hitreje izčrpa naše kognitivne zmožnosti, kar pomeni, da smo lahko enako izžeti kot nekoč delavci na polju z manj naprednim orodjem. V tem smislu se ukvarja z izboljšanjem kognitivnih sposobnosti ljudi. Kako ljudi narediti sposobne za prihajajoči svet.

Leta 2013 je na vzorcu 445 študentov ljubljanske univerze opravil raziskavo, ki po njegovem mnenju zaradi premajhnega vzorca sicer ni reprezentativna, a je pokazala, da steroide za možgane uporablja že šest odstotkov vprašanih. Po njegovem mnenju bi bile potrebne dodatne raziskave, ki bi pokazale še, v katerih poklicih je potreba po uporabi izboljševalcev kognitivnih sposobnosti, torej dolgo- in kratkoročnega spomina, osredotočenosti, predvidevanja, reševanja problemov, logičnega sklepanja, prostorske in vizualne predstave, motorike in hitrega odločanja, največja. V tujini se je do zdaj pokazalo, da je velika med zdravniki, visokošolskimi učitelji in start-up podjetniki. Uporaba modafinila, zdravila za narkolepsijo, ki ga zdravi ljudje vedno pogosteje uporabljajo za izboljšanje svojih sposobnosti, je v razmahu, a kot opozarja, kljub nekaterim zelo opevanim učinkom po njegovi uporabi ne bomo postali Stevi Jobsi ali Billi Gatesi.

Glede uporabe mikroodmerkov LSD, ki po pričevanjih posameznikov v najuglednejših revijah, kot je tudi Wired, povečuje kreativnost, pa opozarja, da LSD v prevelikih odmerkih lahko razgradi celotno osebnost, čemur smo že bili priča v 70. letih. »Gre pa za zanimiv trend. V 60. letih so LSD in druga psihedelična sredstva uporabljali proti esteblišmentu, danes pa jih uporabljajo zato, da bi bili bolj produktivni znotraj sistema, ne da bi izstopili iz njega.«

V zvezi s tem nam v razmislek postavi tudi naslednje vprašanje: »Bi bilo dobro ali slabo, če bi z dizajnerskimi osebnostmi ali uporabo farmacevtike dosegli točko, ko delaš v tovarni za trakom 24 ur na dan in te to izpolnjuje bolj kot kar koli, kar zdaj počneš?« Sam še nima razumsko argumentiranega odgovora za nobeno stran. Vseeno meni, da smisel človeka ni zgolj v užitku ali izkušanju sreče, temveč v razvijanju in razcvetu polne osebnosti, v evdaimonizmu, kot so to poimenovali stari Grki. Tehnologija je eno izmed sredstev, ki nam pri tem lahko pomagajo, smiselno pa jo je kombinirati tudi z drugimi, bolj tradicionalnimi praksami in vpogledi za razvoj človeških potencialov.

Roman Šipić

PUSTOVRHOVIH TOP 5

Glasba: Seemann (Rammstein). Všeč so mi melanholične rock balade, čeprav imam poleg »rock klasikov« rad tudi kaj z najnovejših lestvic.

Film: Dune (1984). Epska baročna znanstvenofantastična mojstrovina Davida Lyncha po epskih knjigah Franka Herberta.

Knjiga: Robert Wright: Moralna žival (1994) . Eden najboljših uvodov v evolucijsko psihologijo, ki nam pomaga razumeti, kaj smo in zakaj smo takšni, kot smo. Ray Kurzweil: The Singularity is Near (2006) pa nakazuje, kaj in kakšni bi (morda) lahko postali s pomočjo tehnologije.

Šport: Gorništvo. Tam nad 2000 metri začutim skoraj transcendentalen občutek miru in sprostitve.

Sovražnik: Degenerativno staranje in smrt. Eden največjih izzivov za znanost in raziskovanje v prihodnjih desetletjih.

SORBARA STEAK HOUSE

Gallusovo nabrežje 31, 1000 Ljubljana

www.sorbara-steakhouse.si

Razstavljen raviol z jagnječjim ragujem - 9€,  tartufova juha s poširanim jajcem - 4€, tuna steak 220 g - 17€, usda ribeye 350 g – 26€, sotirana mlada zelenjava - 2x3, točeno pivo pale ale wayne 0,5 litra - 4,80€, Movia hišno rdeče 0,1 l – 3€, čokoladni mus z mango pirejem, karamelnimi kapljicami in z belo čokolado v prahu – 5€, sladoled fermentiranega črnega česna, tapioka, pečena črna čokolada in sliva, pokuhana v portovcu – 10€.

Znesek za plačilo: 80,00 evrov.