NA KOSILU: Tibor Mihelič Syed, direktor Mladinskega gledališča in glasbenik

Brezglavega napredka, ki pa ljudi ne osvobaja v participaciji, temveč zasužnjuje z lažjo o tem, da se vse lahko uresniči. Zakaj vedno od ljudi pričakujemo še več? Kaj, če sem v prvem letu in pol na položaju direktorja Mladinskega gledališča storil vse, kar je v moji moči? Moram vsako leto te rezultate preseči? se sprašuje Tibor Mihelič Syed, filozof in sociolog.

Mladinsko gledališče je v poldrugem letu pod njegovim vodstvom prejelo precej nagrad in postavilo rekord v zgodovini slovenskega gledališča. Še nobeno doslej v tujini ni odigralo toliko predstav kot oni v tem letu. »To so le statistični kazalci, ki nimajo prav veliko opraviti z bistvom umetnosti,« je samokritičen. Rokovo modrino in Butnskalo, širši javnosti morda najbolj znani predstavi Slovenskega mladinskega gledališča, označi za »lahkotno loreal linijo« in obenem opozori, da kar je komercialno všečno, ni nujno slabo, vendar še vedno velja stereotipno prepričanje, da je. »V gledališču vsi radi delamo komedije, a pri nas že dolgo nismo videli nobene dobre, kar ne pomeni nič drugega, kot da jo je zelo težko narediti.«

Tiborja Miheliča Syeda gledališče osebno zares začne zanimati, ko zmore stopiti onkraj umetniškega diskurza in povzročiti učinke zunaj umetnosti. »Tisto, kar skuša reflektirati aktualnosti v družbi in jih skozi uprizoritvene postopke prenašati na oder, od tam pa naprej v javni diskurz. Moj cilj ob prevzemu mandata je bil, da se po profilu in načinu nagovarjanja publike radikalno oddaljimo od drugih gledališč v regiji. V enem letu nam je uspelo institucijo, ki je rigidna in ima svojo tradicijo, preobrniti od tega, kar je bila v preteklosti. S tem pa sem veliko tvegal, lahko bi izgubil občinstvo.«

Ena najbolj ambicioznih predstav je po njegovem mnenju Republika Slovenija anonimnih avtorjev, ki so ji nekateri hoteli prilepiti oznako političnega gledališča. »Pa ni šlo za to, saj se v predstavi ne izrazi prav nobeno stališče, ampak se zgolj izrabijo tehnike dokumentarnega gledališča, da se prikaže zgodba, ki je zaznamovala našo osamosvojitev. Saj poznate rek, da je vsaka država nastala iz zločina?« Pri predstavi je bilo problematično le to, da se je javnost več ukvarjala z anonimnostjo avtorjev, zaradi katere so imeli tudi birokratske zaplete pri prijavi projekta, kot pa s samimi akterji v resnični zgodbi. Akterji, ki še vedno krojijo gospodarstvo in politiko.

Zločini posameznikov so bili uprizorjeni na podlagi uradnih dokumentov, ki so jih pridobili od sodstva, policije in urada predsednika države, edino stališče, ki so ga avtorji izrazili, je bila časovna determinanta prikaza: predstava je potekala ob 60. obletnici Mladinskega gledališča in 25. obletnici samostojne države.

Njegovo politično prepričanje se razlikuje od situacije do situacije, uporablja sicer marksistične termine v odnosu do neoliberalizma, a ve, da se je socializem v praksi izkazal za problematičnega, prav tako se zaveda, da je demokracija z meritokracijo trenutno najboljše, kar poznamo, kar pa še ne pomeni, da nas ne vodi v propad. Poleg tega opaža, da v družbi veljavo dobivajo ljudje, ki nimajo dejanskih dobrih rezultatov, ampak tisti, ki jim uspe ustvariti dober imidž. Tega pa gradi denar. K temu takoj doda, da moramo, preden nekoga obsodimo, dobro pretehtati, ali je šlo res za očitno nesposobnost, in če je tako, poskušati razumeti in ga ne obsojati, saj je hitrih posplošenih obsodb brez premisleka v naši družbi čisto preveč. Če bi hotel na tem svetu kaj spremeniti, bi spremenil človekovo zaverovanost v samega sebe.

Blaž Samec

Glasbenik po glasu in stasu je tudi član skupine Katalena, ki bo, kot nam je zaupal ob kosilu, vsaj do leta 2018 izdala že sedmo ploščo, tokrat vojno obarvano. Zakaj vojno? »Slovenci so se vedno hodili borit na vpoklic in ne zaradi lastnih interesov, zato junaštva do druge svetovne vojne skorajda ne poznamo. Zgodbe so intimne, hkrati pa vpeljujejo dimenzijo političnosti.«

Od svojega najboljšega prijatelja Boštjana Narata se razlikuje po tem, da je človek varnosti. »Ko sva bila še sostanovalca, sva se pogovarjala o tem, da bi šla na samostojno pot, jaz sem se ustrašil in sprejel varno službo, Boštjan pa ne.«

Tako je sicer rojeni Zasavec, živeči v Ljubljani, svojo prvo resno službo dobil v Cankarjevem domu, kjer se je navdušil nad sodobnim gledališčem in plesom, nato presedlal v njemu bolj na kožo pisano Mladinsko gledališče. Najprej je bil pomočnik takratne direktorice Uršule Cetinski, ko se je položaj izpraznil, pa se je s programom prijavil na njeno mesto. In bil izbran. Kako slab je danes položaj umetnika?

»Umetnost že dolgo ni le estetska kategorija kot nekoč, ampak je bistveno odvisna od institucionalne dimenzije. Umetniki so bili nekoč obrtniki, torej nadarjeni ljudje z izrazito razvitimi veščinami, danes pa sami sebe šele v drugem planu tolmačijo kot obrtnike. Percepcija, kaj človek kot umetnik je, je zelo raznolika. Kot glasbenik sebe pojmujem kot obrtnika in se sploh ne ukvarjam s tem, v kakšne umetniške razsežnosti gre moje delo. Imam pač potrebo po ustvarjanju, okolje jo dopušča, na različne načine celo spodbuja. Če pa pogledava kvantiteto ukvarjanja z umetnostjo, bi lahko zmotno rekli, da so časi umetnosti izredno naklonjeni. Za vsako državo je sicer dobro, da ima čim več kritično razmišljajočih ljudi in tudi umetniki sodijo mednje, a če spustim malo hudičevega advokata iz sebe, se lahko vprašam, ali se nemara z umetnostjo danes ne ukvarja že skoraj preveč ljudi. Živimo v svetu neomejene izbire, toda prav ta izbira nam onemogoča, da bi v življenju postavili takšen sistem prioritet, ki bi temeljil na solidarnosti in empatiji."

TIBORJEVIH TOP 5:

Glasba: Wovenhand, izdaje Tzadik Records in Ipecac Recordings, sodobni sevdah, skandinavski jazz.

Film: Yorgos Lanthimos, Lars von Trier, Roy Andersson, brata Coen, brata Dardenne

Predstava: Definitivno predstave Mladinskega gledališča.

Šport: Športno plezanje.

Sovražnik: Sovraštvo in egoizem.

RESTAVRACIJA SHAMBALA

www.shambala.si

2x kosilo: miso juha z gamberi, mladi grah s tofujem in indijskimi oreški. curry rezanci z gamberi, udon rezanci s sezamom in šitake gobami z ostriginimi omakami

Znesek za plačilo: 25,80 evorov