NA KOSILU: Simon Franko, direktor Basfa (SLO, HR, SRB)

»Živim življenje na poti,« pravi. V korporaciji največjega kemijskega podjetja je zaposlen že 18 let, položaj direktorja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji pa je prevzel leta 2016 od Nemca Michaela Nama.
Fotografija: Roman Šipić
Odpri galerijo
Roman Šipić

Pred tem je bil v Parizu, kjer je vodil oddelek za Renault v regiji EMEA (Evropa, Bližnji vzhod in Afrika). »Basf zelo skrbi za svoje zaposlene, zato sem zadovoljen. Industrija je globalna, v stiku z vsem svetom, izzivov je polno.« Delal je že v Iranu, Maroku, Rusiji, Franciji, Angliji, Turčiji, Španiji.

Problem poslovnega življenja v tako glomazni in po vsem svetu prisotni korporaciji je v tem, da ko se po šestih letih z oddelka v tujini vrneš domov, nikogar več ne poznaš. »Za nekatere je problem, ko si družina želi nazaj domov. V mojem primeru družina ni šla nikoli z mano, ampak sem se jaz stalno vračal. Da lahko živiš tako življenje, potrebuješ zelo razumevajočega partnerja. Odlašaš z otroki. Sam imam zdaj dva, a sem ju imel zelo pozno.« Kljub temu pravi, da kariera ni bila njegova prioriteta. »Če bi bila, že petnajst let ne bi bil več v Sloveniji.«

Roman Šipić
Roman Šipić

Največji izziv kemijske industrije je (ne)znanje ljudi. »Večina ljudi ima negativno mnenje o kemiji. Ne poznajo je in se je bojijo. Kemija je veda o osnovnih spremembah. Šampanjec, ki ga pijeva, je rezultat kemijskega procesa. Je kemija torej škodljiva ali koristna?« Če je nekaj kemijsko narejeno, še ne pomeni, da je slabo. S kemijo poskušamo reproducirati tisto, kar je narava že enkrat naredila, a bolj usmerjeno. Basf si zato želi izobraževati ljudi. Od leta 2012 v Sloveniji organizirajo delavnice Kids' Lab Cvetka epruvetka, na katerih želijo osnovnošolcem približati kemijo. »Vizija našega podjetja je ustvarjanje kemije za vzdržljivo prihodnost. Verjamemo, da je kemija rešitev za boljše življenje ljudi in čistejše okolje. Čez deset let bo po nekaterih napovedih polovica ljudi na tem planetu brez pitne vode. Basf razvija inovacijo, ki bi slano vodo spremenila v pitno skozi membrane. V Afriki smo, recimo, vodili projekt učenja čiščenja pitne, a kontaminirane vode, da ljudje ne bi več zbolevali. Delamo tudi inovacije na področju katalizatorjev zraka v avtomobilih in tovarnah. Stiropor smo v Basfu izumili leta 1951. Še danes ga nekateri uporabljajo v izolacijah, čeprav poznamo že veliko boljše materiale. Neopor, recimo, omogoča, da se pri gradnji vključi pritok ogljikovega dioksida, s čimer pri 100 kvadratnih metrov veliki stavbi svet prihrani 700 kilogramov izpustov tega plina. Naše podjetje je glede CO2 v globalnem merilu negativno v prispevku k izpustom. Odpadke stalno uporabljamo za nove stvari in smo izredno krožno usmerjeno podjetje.«

Basf po svetu zaposluje 114.000 ljudi, lani je imel za več kot 58 milijard evrov prodaje. Evropa ustvari trikrat manj prihodkov kot Azija. Investicije v raziskave in razvoj so tam zadnja leta neprimerno višje. »Posledica tega so tudi težave s kadri, saj si najboljši želijo delati v inovativnih podjetjih. Basf ima pri tem srečo, saj ogromno raziskuje, po določenem indeksu smo celo prvi na svetu po številu patentov.« V R&R vložijo dve milijardi evrov na leto, na tem področju dela 10.000 ljudi, raziskovalne in razvojne centre imajo v Nemčiji, ZDA in na Kitajskem. »V Evropi se stanje na področju zakonodaje izredno poslabšuje. Evropski politiki si želijo nič tveganja in nič škode, vendar je inovacija sama po sebi vedno nekoliko tvegana. Škodo lahko približno ocenimo z znanstvenimi metodami, a čisto vsega se ne da napovedati, zaradi česar nam zakonodaja potem prepove določene postopke ali proizvode. Evropa s tem izgublja konkurenčnost. Na področju kozmetike se je na primer pokazalo, da je uporaba varna, a ker nismo dokazali, da ni tveganja čisto nikjer, takšnih produktov ne moremo komercializirati oziroma jih lahko, a le na drugih celinah. Evropa nima naravnih surovin, ima zgolj in samo znanje, ki ga nosi v glavah. Če izgubimo inovativno sposobnost, bomo imeli dolgoročno velik problem.«

Basf je oktobra napovedal namero o vstopu na trg semen. Za 5,9 milijarde evrov želijo kupiti Bayerjev oddelek semen in herbicidov. Prevzem morajo odobriti pristojni organi v večih jurisdikcijah, skupaj z organi v EU, Združenih državah, Kanadi in Braziliji. Ali bo nakup opravljen, je po besedah sogovornika odvisno tudi od tega, ali se bo dovolil Bayerjev nakup Monsanta. »Če to ne bo izpeljano, se tudi naš posel ne bo realiziral.« Komplementarnost ponudbe semen je skoraj nujna pot v prihodnosti. Enako je z gensko spremenjenimi organizmi, pravi. »Za zdaj se ne ukvarjamo z njimi. Evropa je tukaj tudi zelo dvolična. Pridelavo je prepovedala, uvoza pa ne.«

Preveč cenim svoje zdravje, da bi jedel biološko pridelano hrano.

»Ob reki Ren smo že 125 let in imamo zelo dobre razvite sisteme, da ne puščamo nobenih odtisov v okolju.« Ker planeta preprosto ne moremo nahraniti brez fitofarmacevtskih sredstev, saj plesni, zajedavci idr. postanejo zelo hitro odporni, se stalno razvijajo nova sredstva, saj s starimi za učinkovitost potrebujemo vedno večje količine. »Brez njih bi se pridelek za polovico zmanjšal, če bi se pojavile še naravne nesreče, kot je suša, pa bi bili lahko zelo kmalu pri nič pridelka. »V debati o glifosfatu nismo bili prisotni, saj ga ne proizvajamo in ne prodajamo, a vem iz marsikatere študije, da ni nevaren. Če ga ukinjamo, imamo le druge bolj škodljive možnosti. Institucijam bi morala javnost bolj zaupati, saj sem prepričan, da si večina institucij ne bi upala umazati svojega ugleda z morebitnim prirejanjem izsledkov zato, da bi ustregle določenemu naročniku. V Nemčiji je nastala velika polemika, ker so našli sledi glifosfata v vseh testiranih pivih. Nastal je velik medijski bum, ampak prav nikjer niso povedali, da bi moral človek popiti deset tisoč litrov piva na dan, da bi našli kakršno koli sled glifosfata v njegovem telesu. Ko že govorimo o problematiki fitofarmacevtskih sredstev, naj poudarim, da ko ta najdejo, recimo, v podtalnici na Dravskem polju, za to ni kriv prodajalec, ampak je vzrok napaka v ravnanju s sredstvi. Ko kmet čisti škropilnice vedno na istem mestu, odpadek v prevelikem obsegu na enem mestu pronica v tla. Rešitev ni prepoved, ampak ozaveščanje o pravilnem čiščenju. Tudi s tem se ukvarjamo v našem podjetju, in sicer prek projekta Biobed, ki je prvi v Sloveniji in na svetu ter omogoča naravno odstranjevanje odpadnih voda po čiščenju škropilne naprave, s tem pa preprečuje sproščanje odpadnih voda v podtalnico ter minimalno tveganje za okolje.« Sam ne jé biološke hrane. Pravi, da preveč ceni svoje zdravje. »Največ ljudi v zgodovini človeštva je pomrlo zaradi biološko pridelane hrane, ker so se pojavljale mikrobiološke plesni in posledično bolezni. To, da je naravno ali biološko, ne pomeni, da je zdravo in koristno človeku.«


TOP 5

Knjiga: Douglas Adams, The Hitchhiker's Guide 
to the Galaxy

Film: Planet Earth II

Hrana: Gobova omaka iz nabranih jurčkov izpod rok moje mame

Sovražnik: Prometne kolone

Najljubši kraj: Sv. Jošt nad Kranjem 


Restavracija Winners v Austria Trend hotelu na Dunajski 154 ponuja pestro ponudbo jedi, od ribjih specialitet do mesnih gurmanskih užitkov. Prijetnemu ambientu piko na i postavlja možnost parkiranja neposredno pred restavracijo ali v podzemni garaži. V sklopu restavracije je tudi vinoteka s pestrim izborom najboljših slovenskih vin.

•••••••

Meni: popečen maslen kruh s hrenovo peno in račjimi ocvirki, bučni mousse z dimljenim maslom, slanino lardo in pečeno peso, flambirana gosja jetra z viljamovko in jesensko marmelado, file brancina z bučno skorjico na bučnem pireju s koromačevo kremo in brstičnim ohrovtom, kostanjeva rezina s pirejem kutine, belim ganachejem in hruško v teranu - 38 evrov

Skupaj: 76 evrov

Več iz te teme:

Več iz rubrike

trendi

Kako se prepletata budizem in znanost

Znanstveniki vse bolj uporabljajo budistično modrost za razumevanje različnih raziskovalnih tem in človeškega stanja. Menihi in redovnice pa zavzeto srkajo najnovejše raziskave. Njihova vprašanja so …

trendi

Blagoslov in prekletstvo à la Michelin

O tem, kako podjetje, ki prodaja gume, odloča o usodi svetovne kulinarike.

trendi

Ženske se manj ličijo. Posledice se že čutijo

Japonsko luksuzno kozmetično podjetje Shiseido se spogleduje s kitajskim spletnim modelom, ki bi podjetju zagotovil rast po pandemiji. Trenutno časi niso rožnati.

trendi

Na dnu oceana poteka lov na minerale, vredne več bilijonov

Najzanimivejša prihodnost tehnologije za drone morda ne bo v zraku, po katerem bi dostavljali pakete za Amazon, ampak pod vodo, kjer bi pomagali odkrivati ogromno bogastvo.

Komentarji: