NA KOSILU: Robert Trnovec, izvršni direktor Microsofta za Slovenijo in Albanijo

Vsi si zaslužimo osebno pomočnico, je prepričan Robert Trnovec.
Fotografija: Leon Vidic
Odpri galerijo
Leon Vidic

»Tudi dr. Klaus Martin Schwab (nemški ekonomist in ustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma, op. a.) se v knjigi Četrta industrijska revolucija, ki jo imamo sedaj tudi v slovenščini, strinja, da bo umetna inteligenca z omogočanjem naravne komunikacije, torej z glasom in kretnjami, vgrajena v mnogo vsakodnevno rabljenih produktov že do leta 2025,« mi odgovori, ko izrazim dvom, da bosta digitalizacija in robotizacija tako močno zaznamovali naše življenje, kot se predvideva. »Res je, da bo morda Evropa to nekoliko počasneje posvojila, enako kot ZDA v primerjavi z Azijo, kjer digitalizacija mnogo hitreje prodira v pore vsakdanjika.« Že danes poznamo osebne pomočnice, kot so Siri, Alexa, Cortana, v prihodnosti, pravi, pa jih ne bomo imeli vgrajenih le v telefone, ampak tudi v druge naprave, recimo avtomobil.

Če boste v domačem hladilniku zagledali dokument, ki ga v službi niste utegnili do konca pregledati, ne bo to nič nenavadnega.

Microsoft je sicer ravnokar objavil, da bosta Nissan in BMW v nove avtomobile vgrajevala njihovo asistentko Cortano. »Predstavljam si, da ne bo nič nenavadnega, če boste doma odprli hladilnik in zagledali zagledali dokument, ki ga v službi niste utegnili do konca pregledati,« pravi. Vse to so rešitve, ki naj bi jih prinesla četrta industrijska revolucija, v katero smo že zakorakali. Po mnenju sogovornika, ki sodobni svet lažje razume, kot bi ga sicer, zaradi svojih najstniških otrok, smo v obdobju velike preobrazbe, ki se zgodi le vsake toliko.

»Na začetku 20. stoletja se je v ZDA 95 odstotkov prebivalstva ukvarjalo s kmetijstvom, danes le še slabih pet odstotkov, delež pridelane hrane pa je veliko večji, prav zaradi tehnološkega napredka. Normalno je, da napredek prinaša strah, razumem pa ga lahko le do stopnje, ko razlog zanj tiči v spremembi in nujnosti prilagajanja. Prepričan sem, da bo toliko dela, kot ga bo zaradi digitalizacije izginilo, tudi nastalo, le iskane kompetence bodo drugačne.«

Da digitalizacija spreminja marsikaj, je jasno že nekaj časa. Poleg poslovnih modelov, produktov in odnosa do strank na novo deli centre kapitala in znanja, zdaj ko smo se izvili iz finančne krize, pa se vedno bolj kaže tudi potreba po drugačnih delavcih. V Microsoftu opažajo, da kadra z znanjem, ki bi ga potrebovali, sploh ni.

Leon Vidic
Leon Vidic

»Vsi so ustrezno izobraženi, zelo pametni, a prav vse moramo dodatno usposobiti,« razlaga Trnovec in doda, da bo v prihodnosti bitka za kadre zelo huda, še posebno v Sloveniji, ki ji žal zaradi previsoke obdavčitve najproduktivnejših ne uspe privabiti nobenega tujega strokovnjaka. »Danes se najboljši med nami pospešeno selijo v tujino. V korporacijah (Trnovec je pred tem vodil HP, op. a.) mladi stalno sprašujejo po možnostih delovnega mesta v tujini, v Microsoftu se z odhodi stalno srečujemo, ko sem bil jaz mlad, tega ni bilo toliko. Verjetno zato, ker tehnologija danes zmanjšuje razdalje, letalski prevozi pa so postali zelo dostopni.«

Na splošno v Sloveniji opaža pomanjkanje ambicij na vseh področjih. »Pravzaprav nam nič ne manjka, čeprav se ves čas pritožujemo. Imamo brezplačno šolstvo, zdravstvo, visoko smo izobraženi in delavni, a kar ne znamo narediti preboja, še več, niti nimamo te želje. Imamo dober standard, vendar ga ne bomo ohranili, če ne bomo bolj ambiciozni, kajti svet gre naprej, mi pa kot da si ne želimo z njim.« To je po eni strani razumljivo, pravi. »Moja generacija, ki je odraščala v socializmu, je imela neprimerno manj stvari, kot je danes dostopnih povprečni mladini, a smo imeli zaradi tega večjo željo po napredku, danes pa si mladi sploh težko kaj novega zaželijo.« Poleg tega ima Slovenija po njegovem težave s priznavanjem uspešnosti. »Svojih uspehov ne prenesemo, morda pri športnikih še, toda le do neke stopnje, ki se običajno konča že pri zaslužkih, na drugih področjih pa uspehov ne častimo.«

Slovenija, kot je bilo ugotovljeno v nedavni raziskavi med slovenskimi podjetji, ki jo je izvedla slovensko-nemška zbornica, v digitalizaciji zaostaja oziroma je ne razume najbolje. S tem se strinja tudi Trnovec, čeprav poudarja, da v klasični razvitosti informacijske tehnologije, torej avtomatizaciji procesov in poslovanja, nikoli nismo bili slabi. »Vendar to ni digitalizacija,« doda. Znova sva pri ambicioznosti in hitrosti prilagajanja.

»Digitalizacija omogoča nešteto priložnosti na vseh področjih, ne zahteva nujno veliko finančnih sredstev, torej so njene prednosti relativno dostopne za prav vse, ne le za tiste v Silicijevi dolini. A v Sloveniji in tudi v Evropi na splošno vse stvari analiziramo, skušamo razumeti in pojasniti in jih šele nato umestiti, digitalizacija pa ta način uvajanja novosti popolnoma ruši. Strategija operativnega načrta ne velja več, uveljavlja se hitro preizkušanje in učenje na napakah, kar pa ni v skladu z našim DNK, v katerega je zapisan dolgoročen analitični pristop. Treba pa je razumeti, da podjetij, ki se ne bodo digitalizirala, ne bo več. Sami to gotovo veste, saj je digitalizacija prva napadla medije.«

Leon Vidic
Leon Vidic

Drži, tiskani mediji se spopadamo z neustavljivim padcem naklade in branosti. Tudi Trnovec tiskanih medijev že nekaj let skoraj ne bere več, spremlja pa njihove digitalne različice, saj klasični mediji, ne glede na obliko, v nasprotju z blogi zagotavljajo verodostojnost. Njegovi najljubši so New York Times, Wall Street Journal in pa Business Week. »Slednji je, odkar ga je kupil Bloomberg, rahlo politično obarvan, a sem ga navajen, saj ga spremljam že vrsto let.« Pri slovenskih medijih ga moti pretirana osredotočenost na vaške probleme, kot pravi. »Slovenija je vpeta v mednarodno okolje in ti naši problemi bi morali imeti terciarni pomen v nasprotju z globalnimi težavami. Dogajanje na ameriških borzah sodi enako v Slovenijo kot v ZDA. Naloga slovenskih medijev pa bi morala biti tudi spreminjanje kulture, ki ne prenese uspešnosti, kar bi lahko naredili s prikazovanjem najuspešnejših po vsem svetu.«

Ko sva ravno pri kulturi, ga povprašam, kako gre poslovanje v Albaniji. »Lepo se razvija, a je razkorakov v družbi še veliko. Imajo tri milijone prebivalcev, desetkrat manjši BDP od našega, ki pa sicer zaradi obsežnega sivega trga ni realen. Veliko mladih se iz tujine vrača domov in ustanavlja sodobna podjetja, izredno odprti so za tuje investicije, ki jih največ pridobijo od Turčije, ZDA, Avstrije in Italije. Med podjetji so velikanske razlike, od tistih, ki delajo vse na papirju, do popolnoma digitaliziranih, toda na splošno so v digitalizaciji morda le pol koraka za nami. Imajo največ uporabnikov facebooka, čeprav je to verjetno povezano s slabo prometno infrastrukturo.« Za Microsoft je tam poslovati težje, ker je spoštovanje intelektualne lastnine slabše. Lani so sicer sprejeli zakonodajo, ki je popolnoma usklajena z evropsko, a je njena implementacija slaba, pojasni. »Če je v Sloveniji približno 42 odstotkov piratstva, ga je v Albaniji 78 odstotkov.« Kako to, da programske opreme ni mogoče zaščititi? »Ne gre le za tehnično zaščito programa, ampak za kulturo uporabe. Zakaj ne naredijo avtomobila, ki ga ni mogoče ukrasti? Rešitev je v ozaveščanju.«

 


TOP 5

Glasba: U2
Film: ne gledam filmov
Knjiga: običajno tista, ki jo trenutno berem.; danes je to Presence avtorice Amy Cuddy
Šport: golf
Sovražnik: ne sovražim


Strelec

Grajska planota 1, Ljubljana

Meni: »Pozdrav iz kuhinje« 2x 2€, »Brancinov tatar in koromač« 2x10€; »Sveže ribe z Jadrana, ponaša z njimi se Ljubljana!« 2x25€; »Tudi korenje za sladko življenje« 2x7€; 1 liter radenske 3,5€;  1 deciliter Stara brajda bela, Ščurek, suho, 2012, Goriška brda, 5€; čaj Tea Forte 2,5€

Znesek za plačilo: 99,00 € 

Več iz rubrike