NA KOSILU: Robert Ličen, podjetnik in svetovalec

 »Če kupite na Kitajskem kuharsko knjigo, boste ob prihodu domov razočarani ugotovili, da ne morete ničesar skuhati, ker nimate sestavin. Enako je pri poslu. Le da so tukaj sestavine ljudje. Slovencev se ne da voditi po ameriških priročnikih,« nam razloži teorijo, ki jo je potrdil tudi v doktorski disertaciji.

Kot vodja se je začel uriti v Tobačni, kjer je delal osem let, zatem je odšel k Akrapoviču in si prislužil nagrado za mladega menedžerja leta, ki jo podeljuje Združenje Manager. Nato je sledilo, kot pove danes, »največje delo do sedaj«, reševanje Steklarne Rogaška, ki je bila tik pred propadom.

Slovenci imamo izkrivljeno sliko, da so podjetniki barabe. Podjetniki niso barabe, le enačimo jih s tajkuni in finančnimi lastniki, ki jih zanima samo dobiček na kratki rok.

»Rogaška dve leti pred mojim prihodom ni plačevala socialnih prispevkov zaposlenim, dolg je bil ogromen. Podjetje kljub temu, da sem se dogovoril z dobavitelji za odlog plačila, ni imelo dovolj denarja za plače. Prodal sem lastne delnice, in še sreča, da sem jih, in en mesec pokril razliko do plač. Nekaj let kasneje je namreč borzni trg kapituliral, tako da bi verjetno izgubil vse. Še dobro, da sem delnice prodal in posodil podjetju za plače.«

»Vsak dan smo se z ekipo v dveh avtomobilih vozili iz Ljubljane v Rogaško, tri ure smo bili na poti, štirinajst ur delali in se vračali tudi vse sobote. Ekipa je bila na koncu popolnoma sesuta, dva člana sta zaradi izgorelosti končala na antidepresivih. Uspelo nam je rešiti podjetje, toda cena je bila visoka, in če bi se danes odločal, se ne bi še enkrat podal v tako zgodbo. Nekega večera me je sin, takrat je imel pet let, po mojem prihodu domov objel, jaz pa se v grozi nisem spomnil njegovega imena. Na srečo sem pravočasno poiskal zdravniško pomoč in zdravnica mi je rekla: Lahko nadaljujete z delom, mogoče vam bodo celo postavili spomenik, ker boste rešili podjetje, ampak vašega sina in hčerke ne bo tam.«

Takrat se je odločil, da ima dovolj, in zavrnil dogovor, da v podjetju ostane tudi pod novimi lastniki. »Veliko sem se naučil, predvsem pa, da so na prvem mestu ljudje. Lahko imaš stroje, mehanizacijo in vso drugo tehnologijo, a če ne delaš dobro z ljudmi, ti nič ne pomaga.« Nekaj časa je delal še za Gorenje, potem pa zakorakal na lastno pot.

Roman Šipić

»Tako sem se soočil tudi s kruto slovensko realnostjo. Celo leto sem delal, izdajal račune, odvajal davek, na koncu pa marsičesa od naročnikov nisem dobil plačano. Kljub temu sem plačal davek na dobiček, za dobiček, ki ga realno nikoli nisem imel.«

Kljub temu, pravi, verjame, da so podjetniki v večini dobri ljudje, ki se vozijo v slabših avtomobilih kot njihovi zaposleni, dobičke pa vlagajo nazaj v podjetje in širšo družbo. »Slovenci imamo izkrivljeno sliko, da so podjetniki barabe. Podjetniki niso barabe, le enačimo jih s tajkuni in nekaterimi finančnimi lastniki, ki jih zanima samo dobiček na kratki rok, ne pa podjetje kot tako in vpliv, ki ga ima na družbo. Čim dobijo denar nazaj, jih ne zanima rast, ampak finančni izplen. To niso podjetniki, ampak velikokrat zgolj špekulanti, od katerih nimata ne podjetje ne širša družba nič.«

Prav zato je ustanovil neprofitni zavod Podjetniški center Pegasus, center za povezovanje in izobraževanje podjetnikov, kjer bo povezal enako misleče podjetnike, ki se bodo strogo držali zapisanih vrednot in upoštevali določbe lastnega častnega razsodišča. Ključno je, da se zavedajo, da je treba zaposlene in poslovne partnerje pošteno plačati in rasti. »Imam veliko izkušenj in vem, kaj podjetniki potrebujejo. Trenutno jim najbolj primanjkuje zaupanja. Težko zaupajo komurkoli, svetovalcem, včasih tudi zaposlenim, kaj šele konkurenci, da bi s skupnimi močmi ustvarili nekaj globalno uspešnega.«

V podjetniškem centru bodo na voljo tako različna izobraževanja kot dogodki za širjenje poznanstev med podjetniki. Poleg tega je cilj centra, da podjetnik v njem dobi vso potrebno pomoč za svoje delo, od financiranja, usposobljenih kadrov do preverjenih konzultantov. Ličen prihodnje leto načrtuje tudi izdajo knjige, v kateri bo na enem mestu predstavil svojo teorijo o naravnem vodenju, o kateri sicer pogosto predava poslovni in študentski javnosti. Lani je imel več kot 80 predavanj.

»Moja metoda vodenja je zelo enostavna in učinkovita. Osredotoča se na ljudi in njihove posebnosti. Ne moremo vseh voditi enako, pri vodenju moramo uporabljati širok spekter orodij. Nekoga je treba brcati v rit, drugega božati. Kot sem ugotovil tudi v doktorski disertaciji, so razlike med ljudmi pri motiviranju v Sloveniji velike. Medtem ko v mestu večino bolj kot dobri odnosi motivira denar, na podeželju izrazito prevladuje želja po boljših odnosih. Na vprašanje, ali bi imeli raje za 500 evrov višjo plačo ali dobre odnose, se je v mestu le en kandidat iz dveh fokusnih skupin odločil za boljše odnose.«

Po njegovem mnenju se v podjetjih najmanj posvečamo srednjemu menedžmentu, čeprav ima izredno pomembno vlogo. Pogosto na te funkcije imenujemo zgolj najboljše strokovnjake, ki pa niso usposobljeni za vodenje. Večino ljudi se da naučiti vodenja, vendar nekateri nikakor niso za to. Take je bolje pustiti v strokovnih vodah. Če postavimo najboljšega kirurga za direktorja bolnišnice, dobimo naš UKC, in potem damo tega kirurga nazaj na zdravniško mesto in imamo slabega kirurga, saj se je njegovo znanje prepolovilo. Prevečkrat tudi mislimo, da mora imeti generalni direktor najvišjo plačo, a to ni res. Pri Akrapoviču sem imel šele četrto najvišjo plačo, vodja razvoja je imel najboljšo, saj je podjetje odvisno od njegovega dela.«

»V državnih podjetjih sem kot direktor, nadzornik ali zunanji svetovalec preživel bolj in manj prijetne trenutke, vsekakor so bile izkušnje zelo zanimive. S tem sem dobil vpogled v njihovo delovanje, ki pa se bistveno razlikuje od podjetništva. Podjetništvo kot celota mi je vsekakor bliže in nimam ne želje ne motivacije, da bi se vrnil v državna podjetja. Moj fokus je zdaj povsem usmerjen v podjetništvo, pomoč podjetnikom pri njihovi rasti in razvoju. Prav zato sem ustanovil Podjetniški center Pegasus – da bi s svojim znanjem in izkušnjami kar najbolj pripomogel k razvoju podjetništva nasploh. Tako podjetniki kot celotna družba to nujno potrebujejo.«

Ličnovih TOP 5

Film: Boter (cela trilogija)

Glasba: U2

Podjetje: vsekakor Podjetniški center Pegasus

Hrana: vse vrste juh

Knjiga: Pravičniški um Jonathana Haidta 

RESTAVRACIJA HARFA

Koprska ulica 98, 1000 Ljubljana

Meni: marinirani jadranski škampi na solati iz rdeče pese in avokada, dnevna kuharjeva juha, morski sadeži na način tempura s koromačevim pirejem, file kovača s tartufi na dimljenem krompirju s pečenim tribarvnim korenjem, tris sladic

Cena menija: 30 €

Skupaj za plačilo: 60 €